Slovenska sodišča so lani izrekla 5808 sklepov o odvzemu vozniškega dovoljenja. Gre za kršitelje, ki so s prometnimi prekrški zbrali 18 kazenskih točk (za voznike začetnike je ta meja nižja: sedem kazenskih točk), bodisi z enkratnim ekstremno hudim prekrškom ali pa z več manjšimi, vendar vseeno hujšimi prekrški, za katere so poleg globe predpisane tudi kazenske točke. Kot kaže praksa, pa pravnomočen sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja v veliki večini primerov še ne pomeni, da kršitelj ne bo več smel na cesto in bo moral ponovno v šolo vožnje in na novo opraviti vozniški izpit. Na vrhovnem sodišču so nam pojasnili, da so slovenska okrajna sodišča lani v 4726 primerih ugodila predlogom za pogojni odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in kršiteljem določila preizkusno dobo, ki lahko traja od šest mesecev do dveh let. Slednje pomeni, da 81 odstotkov voznikov, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje za odvzem vozniškega dovoljenja, dobi »drugo priložnost« in dejansko ostane na cesti. Ti vozniki morajo sicer opraviti zdravniški pregled ter se udeležiti dodatnega usposabljanja za varno vožnjo in oziroma ali rehabilitacijskih delavnic.
Odlog tudi za ekstremno pijane
V praksi se dogajajo tudi precejšnje anomalije. Pred leti smo že poročali o primeru, ko je sodišče odlog odvzema vozniškega dovoljenja odobrilo celo Ljubljančanu, ki je z 1,95 promila alkohola v krvi zbil motorista in ga hudo poškodoval.
Čeprav so bila v širši in strokovni javnosti prisotna različna mnenja in tudi resni pomisleki o upravičenosti tovrstnega odpustka za najhujše in najbolj problematične kršitelje prometnih predpisov, so na Agenciji RS za varnost prometa (AVP) v preteklosti ocenjevali, da je sistem, ki kršiteljem omogoča dodatno izobraževanje in preizkusno dobo, dober in dosega svoj namen, saj da večina voznikov v preizkusni dobi ne stori hujšega prekrška. Ob tem je sicer zgovorno dejstvo, da je imela AVP pred leti celo sama direktorja, ki je bil v tovrstni preizkusni dobi pred dokončnim odvzemom vozniškega dovoljenja, za nameček pa je uporabil še ponarejeno potrdilo o obisku izobraževalne delavnice.
Kako učinkoviti so rehabilitacijski programi?
Danes na AVP pravijo, da sami niti ne razpolagajo s podatki, koliko sklepov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdajo sodišča, koliko je odobrenih odlogov odvzema in kakšen je delež kršiteljev, ki preizkusno dobo uspešno prestanejo, ali pa tistih, ki tudi med preizkusno dobo storijo nov hujši prekršek in dokončno ostanejo brez vozniškega dovoljenja.
Odgovore na vprašanja, kako učinkoviti so rehabilitacijski programi in programi varne vožnje, pričakujejo tudi sami. AVP namreč sofinancira projekt evalvacije učinkovitosti omenjenih programov, ki ga izvajajo na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru in ki naj bi bil zaključen do konca septembra prihodnje leto. »Takrat bomo lahko bolj natančno ocenili, ali sistem odlogov odvzema vozniškega dovoljenja s preizkusno dobo v praksi ugodno vpliva na varnost v prometu ali ne,« pravijo na AVP in dodajajo, da želijo z raziskavo ugotoviti, »ali so rehabilitacijski programi učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na spremenjenem vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih«.
Zakonodaja, ki omogoča, da tudi najhujši kršitelji, ki zberejo 18 kazenskih točk, z obiskom dodatnega izobraževanja poskušajo izboljšati svoje vedenje v prometu, je pred približno osmimi leti sicer že doživela manjšo spremembo. Sprva je zakon o prekrških omogočal celo veriženje več odlogov in preizkusnih obdobij, zato so tedaj zakonodajo popravili, da se prošnja za novi odlog odvzema avtomatično zavrže, če od konca prejšnje preizkusne dobe še nista minili dve leti.
