Tema: Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 28. novembra (STA) – Pri založbi Modrijan so izdali delo ameriškega avtorja Jeremyja Rifkina z naslovom Družba ničelnih mejnih stroškov: Internet stvari in ekonomija souporabe. Založba Franc-Franc je izdala slikanico s pesmimi Ferija Lainščka in ilustracijami Nane Homovec Pesmi za majhna čebljala, založba Miš pa slikanico britanskega avtorja Raymonda Briggsa Božiček.
DRUŽBA NIČELNIH MEJNIH STROŠKOV – KNJIGA Z VIZIJO BOLJŠE DRUŽBE
Knjiga prinaša popis prihodnjega razvoja sveta oziroma dobe skoraj brezplačnih dobrin in storitev, ki jo bo zaznamoval globalen vzpon kulture deljenja in souporabe ter neizogiben zaton kapitalizma. To ni prva knjiga, ki obravnava razkroj kapitalizma, je pa v svetu krivično rastoče družbene neenakosti zaradi razmaha neoliberalnih ideoloških skrajnosti ena redkih, ki ponuja vrsto možnih poti, po katerih bi se družbe po vsem svetu lahko razvijale. Avtor prepoznava v internetu tisto gibalo, ki je najprej povezalo ljudi celotnega planeta, nato pa se lotilo tudi ekonomskih mehanizmov, ki jim pretežno sledi moderno človeštvo. Internet, še posebej internet stvari, botruje sodobni tehnologiji, ki omogoča čedalje cenejšo proizvodnjo in neusmiljeno zbija mejne stroške množične industrije na skoraj nič.
Delo mestoma spominja na znanstveno fantastiko, zlasti v svetu, v katerem boj za ekonomsko preživetje še vedno bije ogromno ljudi, vendar so mnogi elementi Rifkinove vizije že danes del našega vsakdana, denimo razcvet pametnih naprav in uveljavljanje pametnih sistemov, izobraževanje na daljavo in 3D-tisk. Knjiga je lahko kažipot na razpotju iz nepravične družbe kapitalizma v boljšo prihodnost za vse ljudi in okolje. Za prevod dela je poskrbela Urška Pajer.
Ameriški ekonomist, kolumnist, aktivist in pisec, Jeremy Rifkin (1946) je avtor 20 knjig, v katerih obravnava predvsem vplive znanstvenih in tehnoloških sprememb sodobnega časa na ekonomijo, delovno silo, družbo in okolje. Je predavatelj na Univerzi v Pensilvaniji in znan kot dolgoletni svetovalec EU za vprašanja gospodarstva, podnebnih sprememb, energetske varnosti in trajnostnega razvoja. Je tudi ustanovitelj in predsednik Fundacije za ekonomske trende v Washingtonu, ki preučuje gospodarske, okoljske, družbene in kulturne vplive novih tehnologij v svetovnem gospodarstvu. Piše kolumne v številne revije in časopise po vsem svetu. V slovenščini sta doslej izšli njegovi knjigi Stoletje biotehnologije (2001) in Konec dela (2007).
PESMI ZA MAJHNA ČEBLJALA – NOV NABOR LAINŠČKOVIH PESMI ZA OTROKE
Slikanica Pesmi za majhna čebljala prinaša tematsko zelo raznolike pesmi Ferija Lainščka. Knjigo uvede Pesem za mala čebljala, v kateri pesnik malim bralcem predstavi nastajanje pesmi, sklene pa pesem o dedku, v kateri avtor na subtilen način odpre temo presežnosti in onostranstva. Vmes se najdejo najrazličnejše pesmi, od takih, ki opisuje skrite najstniške ljubezni do navihanih pesmi o šoli, pa vse do verzov, za katere je avtor navdih črpal v naravi.
Pisatelj Feri Lainšček se je rodil leta 1959 v Dolencih v Prekmurju. Je avtor številnih literarnih del. Po njegovih romanih je bilo posnetih več filmov, pod nekatere pa se je podpisal kot scenarist. Za literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, med drugim dvakrat kresnika in nagrado Prešernovega sklada. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. Piše tudi za otroke, prejel je že večernico in desetnico.
Nna Homovec (1990) je leta 2005 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se z digitalno grafiko in animacijo, sodeluje pri oblikovanju mobilnih aplikacij, veliko se posveča tudi otroški knjižni ilustraciji.
BOŽIČEK – SLIKANICA, KI RAZBIJA MIT O NADZEMELJSKEM BOŽIČKU, OBDANEM S PALČKI
Slikanica Božiček, še eno brezčasno delo Raymonda Briggsa, ponuja povsem drugačno interpretacijo Božička. Namesto že skoraj osladno veselega moža otrok v tem delu spozna dosti bolj človeškega možička. Takšnega, ki živi v običajni hiši in se pri dostavi daril na božični večer sooča s popolnoma običajnimi človeškimi tegobami. Tu ni ne duha na sluha o gospe Božičkovi, razen slike v eni izmed scen, ki nakazuje, da je vdovec, ali vilinih oziroma palčkih, ki bi mu pomagali. Z njim živita le njegova mačka in pes ter dva severna jelena. Izkaže se kot tipičen, dobrodušen starec, ki neprestano godrnja, a navsezadnje svoje delo opravi. Besedilo stripovske slikanice je poslovenila Gaja Kos.
Raymond Briggs (1934) je zelo priljubljen britanski ilustrator. Svet ga pozna predvsem po njegovi slikanici brez besed Sneženi mož, narisal pa je tudi veliko stripov in grafičnih romanov. Leta 1984 je bil eden od dveh finalistov za nagrado Hans Christian Andersen. V slovenskem prevodu je poleg omenjenih na voljo še slikanica Sneženi mož in snežni kuža.