Tema: Izšla knjiga o Primožu Kuretu kot evropskem muzikologu
Izšla knjiga o Primožu Kuretu kot evropskem muzikologu
Ljubljana, 6. julija (STA) – Celjska Mohorjeva družba je 80. rojstni dan muzikologa Primoža Kureta obeležila s predstavitvijo knjige Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret. Kot je dejal urednik in pobudnik knjige Edo Škulj, gre za prvi zbornik o Kuretu samem, v njem so predstavljena različna področja njegovega delovanja. Kureta predstavi kot evropskega muzikologa.
Slavljenec je spomnil, da je v stroko prišel šele v poznih štiridesetih letih. Ko je prišel na Akademijo za glasbo, se je končno lahko posvetil delu, ki si ga je izbral. Svoj poklic je videl kot poslanstvo, z veseljem je poučeval o glasbeni preteklosti in se trudil slovensko glasbo predstavljati izven domovine.
Sodeloval je na 300 mednarodnih muzikoloških simpozijih samo v Evropi. Na vsakem simpoziju v tujini je prikazal slovenski vidik obravnavane tematike ali vsaj povezanost s slovensko glasbeno stvarnostjo ali slovensko muzikologijo, poudarjajo na založbi.
Knjiga vsebuje likovno prilogo, ki prinaša reprodukcije fresk z upodobitvami glasbenih instrumentov, Kureta kot utemeljitelja glasbene ikonografije na Slovenskem pa je v zborniku predstavila Darja Koter. Kot je povedala, je Kureta nad temi podobami navdušil umetnostni zgodovinar France Stele, nato se jim je posvetil celo desetletje, kar ga je odločilno zaznamovalo.
Drugo področje, ki ga je zaznamovalo, je bilo glasbena pedagogika. O tem delu njegovih prizadevanj je v zborniku pisal Franc Križnar, ki je izpostavil, da je Kuret vsa svoja dognanja na tem področju povezoval interdisciplinarno.
Kot urednika Glasbene mladine ga je predstavila Branka Rotar Pance. Po njenih besedah se je Kuret v svojih prispevkih dotikal zelo različnih področij. Njegova misel je bila glede vprašanja, v kakšno smer naj gre slovenska glasbena pedagogika, zelo jasna. V svojih zapisih nam, kot je dejala, Kuret glede tega daje jasno vodilo tudi za naprej.
Nataša Cigoj Krstulović se je posvetila Kuretovemu prevajalskemu delu, medtem ko se je Zoran Krstulović lotil njegove bibliografije. Ta, kot je ocenila Cigoj Krstulovićeva, obsega okoli 1000 enot, pri čemer prevajalsko delo predstavlja pomemben delež. Ko ga je pregledala, se je izkazalo, da so bila Kuretova zanimanja izjemno široka – od psihologije in teorije do zgodovine glasbe. Kot je še izpostavila, to prevodno delo ni obsegalo zgolj prevoda samega besedila, ampak je pomenilo tudi nadgradnjo na področju glasbene terminologije, kjer je Kuret oral ledino.
Nekaj pa je v zborniku tudi prispevkov tujih avtorjev, ki jih je Kuret označil kot svoje prijatelje. Tako sta svoje zapise med drugim prispevala Hartmut Krones in Helmut Loos.