Sodobni gradbeni sistemi za gradnjo po suhih in mokrih postopkih so do danes izredno napredovali. Gradbeni inženirji in proizvajalci gradbenih materialov so do danes razvili in v praksi že ničkolikokrat preizkusili vse možne kombinacije materialov in ustrezno odgovorili z rešitvami za najkompleksnejše gradbene detajle s stališča gradbene statike in gradbene fizike. Edina komponenta, ki je pri gradbincih ni nikoli v izobilju in je tudi proizvajalci ne morejo narediti “na zalogo” je čas gradnje. Zato se danes številne novogradnje in prenove izvajajo v hitrejši in učinkovitejši suhomontažni gradnji, ki ima po navadi tudi za investitorjev žep pozitivne lastnosti. Tudi estrihe lahko pri adaptacijah in pri novogradnjah izvedemo po hitrejšem postopku “na suho” – izvedemo t. i. suhi estrih.
Suhi estrih – izvedba in prednosti
Za izdelavo suhega estriha, ki je sestavljen iz nasutja, s katerim izravnamo tla, in pohodnih plošč, na katere lahko položimo zaključno talno oblogo, obstajajo trije glavni razlogi.
Prvi je njihova nizka teža, ki jo ima suhi estrih, kar je pomembna lastnost pri obnovi starejših zgradb s slabšimi statičnimi lastnostmi.
Drugi razlog je hitrost izvedbe. Ker pa čas enačimo z denarjem, je tudi odločitev za polaganje suhega estriha vse več.
Tretji, morda še najpomembnejši razlog, pa je majhna debelina vgrajenega suhega estriha v vedno prenizkih prostorih, ki jih saniramo.
Lahko dodamo še četrti razlog, ki je za nekatere tudi zelo pomemben. Gre za relativno čisto izvedbo, pri katerem ne potrebujemo vode, zato odpade dolgotrajno sušenje. In spet smo pri varčevanju s časom.
Tla nad nosilno konstrukcijo so po sistemu suhomontažne gradnje narejena v zelo kratkem času. Če želimo po tleh razpeljati še napeljavo, se lahko odločimo tudi za izdelavo dvignjenega poda.
Suhi estrih zagotavlja odlično izolacijo in je priporočljiv za obnovo starih tal v celotni stavbi. Primeren je za kasnejšo polaganje različnih vrst talnih oblog in ima primerno nosilnost. Izdelave suhega estriha se lahko lotimo sami, še posebej, če gre za manjšo, nezahtevno površino.
Vsekakor pa vam močno priporočamo, da se pred odločitvijo za suhi estrih posvetuje s strokovnjaki iz podjetja Kalcer po telefonu, elektronski pošti ali v enem izmed njihovih prodajno-svetovalnih centrov v Trzinu, Mariboru ali Novem mestu. Svetovali vam bodo optimalno sestavo suhega estriha prav za vašo situacijo in tudi glede na vaša pričakovanja.
Sistem suhih estrihov je sestavljen iz nasutja, izolacije in nosilnih plošč
Z nasutjem najprej izravnamo površine tal. Nasutje sestavljajo kroglice različnih materialov in dimenzij. Material za nasutje je lahko iz ekspandirane gline, perlita ali polistirena. Vsi ti materiali so poznani po dobrih toplotno in/ali zvočno-izolativnih lastnosti ter prilagojeni za različne stropne konstrukcije. Če bo pod nasujem betonska plošča, lahko nasutje za suhi estrih uporabimo neposredno.
Če pa obnavljamo nosilna tla iz lesene konstrukcije, moramo pred nasutjem položiti paroprepustno folijo in polepiti stike, da preprečimo uhajanje granul skozi morebitne razpoke.
Če bo nasutje nižje, debelo do največ treh centimetrov, izberemo nasutje iz manjših granul. Nasutje poravnamo in položimo suhomontažne plošče – namenske mavčno-vlaknene plošče Fermacell, Rigips ali pohodne OSB plošče na pero in utor.
V kopalnici in kuhinji, kjer je možnost, da tla pridejo v stik z vodo, je treba izbrati vodoodporne plošče, na primer cementne, kot so na primer Fermacell Powerpanel TE ali wedi plošče.
Njihovo površino je treba premazati še z vodoodpornim tesnilnim premazom, ki prepreči prodor vode in vlage. Preden na te plošče položimo izbrano talno oblogo, je treba zatesniti še vse stike plošč z obodnimi stenami z namenskimi tesnilnimi lepilnimi trakovi.
Majhna teža ne obremenjuje nosilne konstrukcije
Pri večjih sanacijah obstoječih hiš, s slabšimi statičnimi lastnostmi medetažne konstrukcije, mokrih estrihov ne smemo izvesti brez predhodnega statičnega preverjanja in po potrebi statične nadgradnje konstrukcije. Še posebej to velja, če je strop v starejših hišah izveden z lesenimi gredami in deskami.
V nekaj desetletij starih hišah so plošče proti podstrešju ali mansardi navadno že betonske, vendar so relativno tanke ali pa vanje ni bilo vgrajene dovolj armature. Zato je pomembno vedeti, da je teža mokrih estrihov okoli 150 kg na kvadratni meter, teža suhih estrihov pa v povprečju znaša le 25 kg na kvadratni meter.
Ko je višina še kako pomembna
V hišah, grajenih med 40 in 70 leti prejšnjega stoletja, so višine prostorov precej bolj skromne, kot smo jih navajeni v novejših ambientih. Pomembna je paziti tudi na višino notranjega praga pri balkonskih vratih. Mokri estrihi, skupaj s toplotno in zvočno izolacijo, so debeli najmanj 10 centimetrov, kar lahko v vedno prenizkih mansardah predstavlja veliko izgubo uporabne višine in s tem tudi kvadrature, v pritličju, kjer je potrebna boljša toplotna izolacija, pa najmanj 16 cm. Suhi estrihi so lahko občutno tanjši.
Izolacija
Kadar obnavljamo tla nad kletjo ali tla v prvi ogrevani etaži, je potreba po dobri toplotni izolaciji še toliko večja. Med najtanjšimi izolacijami z dobrimi lastnostmi strokovnjaki podjetja Kalcer svetujejo vgradnjo izolacije v ploščah iz poliuretanske pene (Puren) ali vakuumskih izolacijskih panelov Va-Q-tec.
Med ogrevanimi etažami bo 2 cm Puren FAL izolacija izboljšala učinkovitost talnega ogrevanja, v prvi etaži pa bo potrebnih 5 do 6 cm Purena ali 2 cm panelov Va-Q-tec.
Zvočna izolacija med nadstropji se lahko izboljša, če uporabimo 2 do 3 centimetre debele plošče iz kamene volne. Kadar smo v veliki stiski z višino, lahko za zvočno-izolativno plast uporabimo 3 mm mikro- granulirano gumo Ecoroll ali lesnovlaknene plošče A8, debele 8 mm.
Kaj pa če bi imeli še talno gretje?
Tudi pri adaptacijah s suhim estrihom si lahko privoščimo talno gretje. Če ga vključimo v suhi estrih, skupna debelina znaša le 20 mm. Primer takega suhomontažnega talnega gretja je sistem Variocomp podjetja Variotherm. Sestavljen je iz Fermacell plošč, ki imajo že izrezane utore za cevi talnega gretja.
Pri sistemu Varicomp so cevi troslojne in s posebnim rebrastim profilom, zaradi katerega se poveča prenos toplote, ko jih prevlečemo z izravnalno maso.
V primeru vgradnje talnega gretja v suhi estrih, znaša skupna teža le 30 kg na kvadratni meter, kar je še vedno zanemarljivo teža glede na to, da teža mokrega betonskega estriha presega 150 kg. Če je tudi 20 mm višina, ki je ne bi želeli ali je ne morete žrtvovati, lahko namesto talnega gretja uporabite stensko ali stropno vodno ogrevanje s ploščami Variomodul, s katerimi lahko poleti tudi hladite prostore.
Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.
Kontaktirajte ponudnika "*" indicates required fields
