Celih dvajset mesecev se je Švedska po ruskem napadu na Ukrajino morala pogajati s Turčijo za odobritev članstva v Natu, za kar je potrebno soglasje vseh držav članic. Uradna Ankara je postopek formalno končala prejšnji mesec. Še dlje, kar 21 mesecev, to je vse do danes, pa je z ratifikacijo švedskega pristopnega protokola zavlačeval madžarski parlament, se pravi premier Viktor Orban, čigar stranka ima v parlamentu dvotretjinsko večino.
Danes pa je 188 poslancev madžarskega parlamenta glasovali za to, da Švedska postane 32. članica Nata. Proti je bilo le šest poslancev skrajne desnice. Gre za zadnjo oviro na njeni poti v severnoatlantsko zavezništvo. Postopka sicer še ni čisto konec, saj mora ratifikacijo v naslednjih dneh podpisati predsednik države – madžarska ima po odstopu Katalin Novak zdaj začasnega predsednika Laszla Köverja – nakar mora o ratifikaciji obvestiti ZDA kot depozitarko severnoatlantske pogodbe in nato sledi še nekaj formalnosti. Ni jasno, kdaj bodo končane, bržkone pa precej hitro.
Premierjeva pot v Canosso
Dejstvo, da je Madžarska zadnja odobrila švedsko članstvo v Natu, ni presenetljivo glede na to, da je Orban Putinov prijatelj in da je blokiral tudi evropsko pomoč Ukrajini, preden je moral popustiti pod pritiski. Sicer se je načeloma strinjal s tem, da Švedska postane 32. članica Nata, a je tudi zahteval »spoštovanje« bodoče članice, ki je bila še posebej pod prejšnjo vlado socialdemokratov kritična do kršitev pravne države in diskriminacije manjšin LGBTQ na Madžarskem. V petek je moral sam desnosredinski švedski premier Ulf Kristersson kot v Canosso na Madžarsko in Orban je modro ugotovil, da se je končal »dolg proces vzpostavljanja zaupanja« med državama. V potrdilo je Madžarska kupila še štiri vojaška letala švedskega proizvajalca Gripen, tako da jih ima zdaj osemnajst. Menda je na Orbanov pristanek odločilno vplival pritisk ZDA. »Zdaj ni čas za igrice,« je nedavno dejal ameriški veleposlanik v Budimpešti.
Zadnje zavezništvo iz leta 1813
Finska in Švedska, ki sta bili vrsto desetletij ponosni na svojo nevtralnost, sta zaprosili za članstvo po ruskem napadu na Ukrajino pred dvema letoma. Madžarska in Turčija sta kot zadnji odobrili članstvo Finske konec marca 2023. Glede Švedske je Ankara vedno znova prihajala na dan z vedno novimi zahtevami. Podobno je Budimpešta skoraj vsak teden prišla na dan z novim izgovorom.
Članstvo Švedske v Natu bo končalo dvesto let švedske nevtralnosti. Zadnjič je bila del mednarodnega vojaškega zavezništva v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 pod poveljstvom nekdanjega Napoleonovega generala Jeana Baptista Julesa Bernardotta (od leta 1818 švedskega kralja), v kateri je sicer zelo malo prispevala k odločilnemu porazu francoskega cesarja.