Študija: Pogozdovanje na nepravih delih sveta lahko prispeva k segrevanju ozračja

Drevesa veljajo za ponore ogljikovega dioksida, ki je najbolj znan toplogredni plin. Obnova degradiranih gozdnih površin in pogozdovanje tako veljata za eno od orodij v boju proti podnebnim spremembam oz. v prizadevanjih za omejevanje segrevanja ozračja. Številne države so tako napovedale sajenje skupno več milijard sadik dreves.

A v določenih primerih in na določenih delih sveta lahko širjenje gozdnih površin dejansko pomeni, da se manj sončne svetlobe odbije nazaj v vesolje, s čimer Zemlja absorbira več toplote, je sporočilo študije, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Sajenje dreves na določenih delih sveta lahko tako dejansko prispeva h globalnemu segrevanju, je za AFP povedala ena od avtoric študije, Susan Cook-Patton iz ameriške okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy.

Znanstveniki so se učinka gozdnih površin na albedo oz. količino sončnega sevanja, ki se odbije od Zemljine površine, že zavedali, v sklopu tokratne študije pa so z uporabo novih dodelanih zemljevidov in metod lahko prvič primerjali učinka gozdov na ohlajanje ozračja in njihov prispevek k zmanjšanju albeda.

Ena od ugotovitev je, da pobude za obsežno pogozdovanje, ki ne upoštevajo učinka na odbijanje sončnih žarkov, lahko za 20 do 80 odstotkov precenijo učinek dodatnih dreves na zaviranje globalnega segrevanja. Obenem ti novi pristopi pomagajo bolj natančno prepoznati, v katerih delih sveta ima sajenje dreves najboljši podnebni učinek.

Najnižji odboj sončnega sevanja je v deževnem pragozdu, kjer vrednost albeda znaša skoraj nič odstotkov, največji albedo pa je na območjih z večnim snegom in ledom, kjer je njegova vrednost približno 90 odstotkov.

Najbolj primerna območja za sajenje dreves so tako vlažna tropska območja, kot so Amazonija v Južni Ameriki, Kongova kotlina v osrednji Afriki in tropski gozdovi v jugovzhodni Aziji. Vsako dodatno drevo namreč tam le malo vpliva na albedo, obenem pa lahko veliko prispeva k zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja. Po drugi strani so najmanj primerna območja za sajenje novih dreves travnata območja v zmernih zemljepisnih širinah in savanska območja.

A tudi s podnebnega vidika najbolj primerna območja za pogozdovanje po ugotovitvah študije k ohlajanju ozračja ob upoštevanju albeda prispevajo za 20 odstotkov manj od ocen.

Cook-Patton je sicer poudarila, da te ugotovitve ne pomenijo kritike pobud za pogozdovanje. Gozdovi imajo namreč številne druge pozitivne učinke, saj prek fotosinteze proizvajajo kisik, podpirajo delovanje bistvenih ekosistemov in prispevajo k obnovi vodnih virov. Gre le za to, da se zagotovi največji učinek pobud za pogozdovanje v sklopu podnebnih prizadevanj, je dodala.