Vlada pozvala SDH k prodaji vsaj polovice NLB še letos, a po kakšni ceni
SDH je uradno naloženo, da z javno ponudbo delnic do konca leta proda vsaj 50 odstotkov banke, postopek prodaje bi neuradno lahko stekel septembra.
Odpri galerijo
Vlada je SDH naložila, da ponovno začne postopek prodaje NLB. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana - Vlada je kot skupščina SDH upravi holdinga naložila, da ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO), s ciljem, da do konca leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta, izhaja iz objave na Ajpesu.
V SDH imajo za prodajo kapitalskih naložb predpisan protokol, ki pa bi bil zdaj v primeru prodaje NLB lahko v prvem delu precej skrajšan, saj so veliko pripravljalnih aktivnosti opravili že lani spomladi, preden je vlada junija zaustavila privatizacijo banke.
Vlada se tedaj ni strinjala s ceno za delnico NLB v višini 55 evrov, zraven je še ugotovila, da tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izvedbo prodaje banke.
Sprejem zaščitnega zakona, ki bi NLB obvaroval pred hrvaškimi rubeži - vlada ga je sprejela v petek, zdaj je na potezi državni zbor - je zato zdaj nujni prvi korak, ki mora biti opravljen še pred začetkom prodaje. S tem bi država lahko ubila dve muhi na en mah: iztržila bi ustrezno višjo kupnino in si zraven izplačala še za približno 270 milijonov evrov dividend in zadržanih dobičkov NLB.
Ključni sprožilec pri predvideni metodi prodaje s prvo javno ponudbo delnic bo namera o uvrstitvi delnic NLB na borzo (intention to flow), ki bi ji v roku dveh tednov sledila izdaja prospekta z razponom cene in predstavitvena kampanja za dobro poučene vlagatelje. Če ne bo kakih zapletov, bi se postopek prodaje lahko začel septembra, po objavi revidiranih rezultatov poslovanja NLB v letošnjem prvem polletju, ki bodo po vsem sodeč zelo dobri.
In kakšne so zdaj razmere na trgu bank, kakšno ceno lahko pričakujemo za NLB? »Indeks MSCI Europe Banks nakazuje na 0,84-kratnik knjigovodske vrednosti in 12,5-kratnik dobička, a razlike med državami so precejšnje, odvisno od bančne situacije in makroekonomskih razmer v državi. Recimo, italijanske banke v povprečju komaj dosegajo 60 odstotkov knjigovodske vrednosti, francoske 70 odstotkov, španske 80 odstotkov itd. Slovenske makroekonomske razmere in napovedi ostajajo odlične, kreditna aktivnost se krepi, bančni trg se konsolidira, vse to je dobro. Obenem so delniški trgi še naprej v fazi bika, čeprav 2018 za zdaj ni ravno dobro leto za vlagatelje v evropske delniške indekse,« pojasnjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA.
Sogovornik izpostavlja, da so tudi rezultati NLB dobri, v zadnjem četrtletju je Skupina NLB ustvarila 57,7 milijonov evrov dobička. Na drugi strani so obrestne mere nizke in s tem je nizka neto obrestna marža. »Ob tem je treba upoštevati, da bo [v banki] glavno besedo še naprej imela država, saj se razmišlja v smeri razpršenega lastništva, zgodovina pa opozarja na nekatera bremena. In na koncu se vse bolj lahko pričakuje še večja nemirnost svetovnih delniških trgov. Skratka, vidimo vrednotenja približno 0,8-kratnika (torej 0,7-0,9) do maksimalno knjigovodske vrednosti, kar pa je precej optimistično.«
In kaj nam je kot državi postoriti, da najbolje izkoristimo jesensko okno za prodajo NLB? Je smiselno razmisliti o prodaji strategu, kar bi zvišalo kupnino, a hkrati terjalo spremembo strategije upravljanja kapitalskih naložb?
Sašo Stanovnik: »V bistvu bi morala biti strategija upravljanja res strategija, dolgoročen pogled, ne le za čas enega političnega cikla. Skratka, vedeti moramo katera sredstva/podjetja niso naprodaj in zakaj. Če so argumenti za neprodajo močni, potem lahko pri tem lažje vztrajamo. Drugič, če se odločimo nekaj obdržati prav; če pa se odločimo prodati, se pač podjetje oziroma banko res prodaja, brez številnih omejitev in dvomov. Edini pravi kriterij bi moral biti optimizacija kupnine. Sicer sami sebi znižujemo kupnino, kar je nedvomno napačen način prodaje. Je pa seveda tu odločitev bolj kompleksna zaradi zavez danih evropski komisiji.«
V SDH imajo za prodajo kapitalskih naložb predpisan protokol, ki pa bi bil zdaj v primeru prodaje NLB lahko v prvem delu precej skrajšan, saj so veliko pripravljalnih aktivnosti opravili že lani spomladi, preden je vlada junija zaustavila privatizacijo banke.
Vlada se tedaj ni strinjala s ceno za delnico NLB v višini 55 evrov, zraven je še ugotovila, da tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izvedbo prodaje banke.
Sprejem zaščitnega zakona, ki bi NLB obvaroval pred hrvaškimi rubeži - vlada ga je sprejela v petek, zdaj je na potezi državni zbor - je zato zdaj nujni prvi korak, ki mora biti opravljen še pred začetkom prodaje. S tem bi država lahko ubila dve muhi na en mah: iztržila bi ustrezno višjo kupnino in si zraven izplačala še za približno 270 milijonov evrov dividend in zadržanih dobičkov NLB.
Ključni sprožilec pri predvideni metodi prodaje s prvo javno ponudbo delnic bo namera o uvrstitvi delnic NLB na borzo (intention to flow), ki bi ji v roku dveh tednov sledila izdaja prospekta z razponom cene in predstavitvena kampanja za dobro poučene vlagatelje. Če ne bo kakih zapletov, bi se postopek prodaje lahko začel septembra, po objavi revidiranih rezultatov poslovanja NLB v letošnjem prvem polletju, ki bodo po vsem sodeč zelo dobri.
Za NLB vsaj 0,8-kratnik knjigovodske vrednosti?
In kakšne so zdaj razmere na trgu bank, kakšno ceno lahko pričakujemo za NLB? »Indeks MSCI Europe Banks nakazuje na 0,84-kratnik knjigovodske vrednosti in 12,5-kratnik dobička, a razlike med državami so precejšnje, odvisno od bančne situacije in makroekonomskih razmer v državi. Recimo, italijanske banke v povprečju komaj dosegajo 60 odstotkov knjigovodske vrednosti, francoske 70 odstotkov, španske 80 odstotkov itd. Slovenske makroekonomske razmere in napovedi ostajajo odlične, kreditna aktivnost se krepi, bančni trg se konsolidira, vse to je dobro. Obenem so delniški trgi še naprej v fazi bika, čeprav 2018 za zdaj ni ravno dobro leto za vlagatelje v evropske delniške indekse,« pojasnjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA.
Sogovornik izpostavlja, da so tudi rezultati NLB dobri, v zadnjem četrtletju je Skupina NLB ustvarila 57,7 milijonov evrov dobička. Na drugi strani so obrestne mere nizke in s tem je nizka neto obrestna marža. »Ob tem je treba upoštevati, da bo [v banki] glavno besedo še naprej imela država, saj se razmišlja v smeri razpršenega lastništva, zgodovina pa opozarja na nekatera bremena. In na koncu se vse bolj lahko pričakuje še večja nemirnost svetovnih delniških trgov. Skratka, vidimo vrednotenja približno 0,8-kratnika (torej 0,7-0,9) do maksimalno knjigovodske vrednosti, kar pa je precej optimistično.«
In kaj nam je kot državi postoriti, da najbolje izkoristimo jesensko okno za prodajo NLB? Je smiselno razmisliti o prodaji strategu, kar bi zvišalo kupnino, a hkrati terjalo spremembo strategije upravljanja kapitalskih naložb?
Sašo Stanovnik: »V bistvu bi morala biti strategija upravljanja res strategija, dolgoročen pogled, ne le za čas enega političnega cikla. Skratka, vedeti moramo katera sredstva/podjetja niso naprodaj in zakaj. Če so argumenti za neprodajo močni, potem lahko pri tem lažje vztrajamo. Drugič, če se odločimo nekaj obdržati prav; če pa se odločimo prodati, se pač podjetje oziroma banko res prodaja, brez številnih omejitev in dvomov. Edini pravi kriterij bi moral biti optimizacija kupnine. Sicer sami sebi znižujemo kupnino, kar je nedvomno napačen način prodaje. Je pa seveda tu odločitev bolj kompleksna zaradi zavez danih evropski komisiji.«
