Oliver, Jefferson in Janković bi zelo radi ostali

Le pet dni je minilo od uspeha, na katerega je Union Olimpija čakala osem let, a navijači že pričakujejo nove odgovore. Apetite je povečala vest, da bo predsednik kluba postal prvi mož Petrola Tomaž Berločnik, ki za zdaj molči. Zato vprašanj za Olimpijinega direktorja Matevža Zupančiča ni zmanjkalo.

Najcenejše moštvo v sodobni eri kluba je pokalni in državni prvak, na obzorju naj bi bili bogatejši časi. Kakšen je pogled nanj?

Smo v pozitivnem zagonu. Na koncu se nam je v divjem ritmu 76 odigranih tekem vse izšlo s trdim in kakovostnim delom, pravo kemijo, a tudi malo sreče. Zdaj prihaja čas za pozitiven obračun ob igrišču. Sezona je bila finančno uspešna, vse obveznosti smo pokrili.

Gašper Okorn poudarja, da so bili ključ do uspeha redni prejemki košarkarjev. Ste morda pomislili, koliko lovorik bi lahko osvojili, če bi v prejšnjih sezonah imeli cenejša moštva in jih redno plačevali?

Ob vsakem nakazilu. Res pa je, da to ni bil edini dejavnik. Izpostaviti moramo trenerja Okorna, saj je bil s svojo energijo pravi mož za našo zgodbo. Toda kljub vsemu je moštvo viselo na zelo tenki nitki v ligi za prvaka. Poškodba Nikole Jankovića nas je posekala. Rešili smo se v zadnjem hipu z zmagama nad Zlatorogom za točko in Krko v Novem mestu. Res je tudi, da je klubsko vodstvo zaradi urejenih razmer imelo boljši odnos z moštvom in večjo avtoriteto. Kako naj komu pametujem ali mu grozim s kaznijo, če ga ne plačujem? Lahko se mu le zahvalim, ker še vedno prihaja na treninge in tekme. Če je 15. v mesecu denar na računih košarkarjev, se lahko vsi osredotočimo na svoje delo in košarko.

Še bolj kot osvojena naslova sta v minuli sezoni odmevali besedi »poravnava« in »Petrol«. Med seboj sta si v nasprotju, kaj vse je v vmesni praznini?

S poskusom poenostavljene prisilne poravnave smo iskreno izrazili željo po finančni sanaciji kluba. Ni šlo za javni spin ali kupovanje časa, kot so nam nekateri očitali. Bili smo blizu in ni nam uspelo, saj nismo našli skupnega jezika z zadostnim številom upnikov. Evtanazija v obliki stečaja je že resno trkala na vrata, nismo pa jih odprli. Takoj smo se lotili dogovorne poravnave, ki je zdaj v teku. Prvi del je mimo, pred nami sta predvidoma še dva dela. Naslednjega, s katerim želimo rešiti preostale primere, ki so na arbitražnem sodišču FIBA, moramo končati do septembra. Od 12 zahtevkov smo jih osem poravnali ali se dogovorili za obročno plačilo, ostali so štirje »zoprni« primeri. Tudi z nekaterimi dobavitelji smo se sporazumeli, z drugimi še ne. V tretjem delu želimo v naslednji sezoni poplačati še zadnje upnike s pomočjo kredita ali povečanega financiranja kluba. Takrat bomo res lahko sedli na zeleno vejo, na katero zdaj še plezamo.

Kdo so zadnji košarkarski upniki?

Dino Murić, Jaka Brodnik, Vasilije Vučetić in naš nekdanji oglednik Dragan Janjić – skupaj za 250.000 evrov – imajo odprte zahtevke prek arbitraže, košarkarjev med upniki pa je še več in tudi z njimi moramo čim prej skleniti dogovore.

Petrol?

Ne prihaja, ker je že tukaj. V vrste pokroviteljev se je vključil lani in tako kot drugi iz naše družine ostaja z nami. Kar nas čaka, je boj za sklenitev pogodb s sponzorji na daljši rok kot doslej, ko smo jih, razen redkih izjem, podaljševali vsako leto. Vsi nam pravijo, podpišite daljšo pogodbo s tem igralcem, podaljšajte z onim, dolgoročno delajte z mladimi. Z veseljem, a le ob finančnem kritju zavez. Vztrajam, da ne smemo ponoviti napak, ki jih je Olimpija tako pogosto delala v preteklosti, ko je ob vsakem uspehu prehitro poletela v zrak. Letos smo pokalni in državni prvaki, toda mučili smo se z Rogaško, še prej z Zlatorogom, Hopsi in drugimi, v ligi ABA smo bili 11., za boljši dosežek v evropskem pokalu smo bili prešibki. Zato ostanimo trezni!

Glede proračuna se veliko ugiba. Govori se o pravljičnih številkah, koliko naj bi se povečal prispevek Petrola in drugih, ki v Olimpiji ne vidijo več jame brez dna.

Kot vedno nekje na sredini. Na odgovore bo potrebno počakati do naslednjih sestankov sveta sponzorjev in seje skupščine kluba – predvidoma junija. V klubu kot vsako leto poteka revizija, kot v vsakem podjetju pripravljamo poslovna poročila, ki bodo dala jasno sliko. Seveda upam, da se bo proračun povečal, toda zagotovo še ne bo takšen, da bi se lahko čez noč uresničile želje po vrnitvi v evroligo. Vsaka okrepitev sponzorske piramide je zagotovo izraz zaupanja in lajša delo dolgoletnim pokroviteljem, ki vsi ostajajo z nami. Vprašanje je le, s kako dolgimi pogodbami. O vseh pomembnih odločitvah bo svet sponzorjev odločal v konsenzu, če bo potrebno, tudi o imenu kluba.

Predsednik sveta sponzorjev Jože Mermal je naznanil, da se je dolg zmanjšal na milijon evrov. Je to v novih razmerah malo ali veliko?

Točne številke bo razkrila revizija, smo pa dolg zmanjšali s pomočjo pokroviteljev in korenitim znižanjem stroškov poslovanja. S kakšnim tempom bomo nadaljevali sanacijo, bo odvisno od dolgoročnosti pogodb, kar nam lahko omogoči bodisi hitra plačila upnikov bodisi najem kredita. Tudi če je dolga »le« za milijon, je to ogromno, če se poseže v proračun ene sezone. Če se porazdeli na tri leta, je izvedba veliko lažja.

Dolgo je veljalo, da je Union Olimpija že skoraj državni projekt, nato se je začela podpora manjšati. Do kakšnih meja?

Nekateri pokrovitelji so vložke znižali, drugih ni več z nami, tretji so vztrajali na enoletnih pogodbah. Razumljivo je, da podjetja ne morejo razmetavati z denarjem, saj imajo odgovornost do lastnikov, delničarjev, nadzornih svetov in zaposlenih, prav tako vemo, da je bilo zaupanje v Olimpijo načeto. Zato smo od zasedb, ki so bile včasih vredne po dva milijona evrov in smo jim milijon ostali dolžni, padli na moštvo za 370.000 €. Dodaten zaslužek so bile odškodnine. Vsem tako neljubi odhodi nekaterih igralcev nikakor niso bili prebegi, pač pa posel. Nekateri pa so res odšli zaradi neplačanih obveznosti, kar se ne sme ponoviti.

Kaj lepši časi pomenijo za ustroj kluba, zaposlene, tudi vas? Pred Stožicami se obeta kolona kandidatov za razne položaje.

Daljša ko bo, bolj bo pomenilo, da delamo dobro. Ko smo bili na dnu, nas ni povohal nihče. To je del našega posla, vsakdo ima lahko zamisli, kako bi lahko delali drugače in boljše, izvedba pa je druga zgodba. Ali bo prišlo do zamenjav, bodo odločili drugi, mi delamo z zanosom naprej, saj se za nas v pisarnah sezona še zdaleč ni končala.

Olimpija je zadnjič igrala v evroligi v sezoni 2012/13 v skupini z Realom, Fenerbahčejem in Panathinaikosom. Vendar niso minila le štiri leta, zgodili so se tektonski premiki, po katerih je prepad med bogatimi in revnimi skoraj nepremostljiv.

CSKA je objavil, da ima 46,6 milijona evrov letnega proračuna. Evroliga je odletela v nove sfere, zato se je zmanjšala na 16 klubov, spremenil se je tudi sistem uvrščanja vanjo. Zaradi številnih varovalk se ne more več zgoditi, da bi se kakšen klub sesul na polovici od 30 kol, kar bi oslabilo javno podobo in trženje tekmovanja. Zato morajo evroliga in moštva izpolnjevati številne zahteve svojega glavnega vlagatelja, ameriškega IMG, tudi glede finančnega »fair playa«. Naš klub bi v tem trenutku izpolnjeval le logistične pogoje. In ne pozabimo: da bi se lahko potegovali za evroligo, bi morali najprej postati prvaki lige ABA ali evropskega pokala. Obvozov ni.

To je trend, ki je prišel iz ZDA, in zdaj zajema še nižja tekmovanja. »Zaprla« se je tudi liga ABA.

Spremembe niso najbolj športne, a ne verjamem, da bi lahko zavrteli kolesje nazaj. Nikakor pa nočem odganjati ambicij. Letos smo storili pomemben korak naprej in si povrnili zaupanje košarkarskih krogov. Zdržati moramo še eno sezono in če nam bo sanacija uspela, resno razmisliti o naslednjem koraku. To je napad na vrh lige ABA.

Vedno je veljalo, da Olimpija mora igrati na evropski sceni, da bi dobila več sponzorskega in mestnega denarja. Kako naprej?

Evropa je zelo povezana z našo javno podobo in finančno strategijo. Čim izgubiš stik z mednarodno konkurenco, se je zelo težko vrniti, zato ga je kljub težavam potrebno ohranjati. Evropski pokal bo vnovič štel 24 moštev, toda vračajo se italijanski, francoski in turški klubi, tudi Partizan, zato ne bi govoril o jamstvu, da se bomo uvrstili vanj. FIBA ohranja svojo ligo, ki je nismo izključevali niti lani in je tudi letos ne. Videli bomo, s koliko denarja bomo razpolagali in kakšne bodo lahko športne ambicije.

Evropa in liga ABA sta pomembni vabi tudi za košarkarje, mar ne?

Že liga ABA je zelo zanimiva za mlade in tujce, zato jih lahko privabiš z nižjo ceno, nudiš pa minutažo in odskočno desko. Janković, Devin Oliver in Brandon Jefferson zagotovo ne bi prišli k nam, če ne bi imeli takšnega športnega programa, sploh ne za takšne zneske. Lahko je reči, malo privarčujte in se ne prijavite v mednarodna tekmovanja, toda kakšne košarkarje in za kakšno ceno bomo lahko dobili? Seveda želimo postaviti temelje z domačimi fanti, toda v prejšnjih sezonah smo se lahko prepričali, da njihovi razvojni koraki ne pritegnejo gledalcev. Privabili so jih šele boljši rezultati in v sredo je množica pričakala pred Tivolijem Oliverja in mu vzklikala MVP, MVP ... To je klubska košarka in ne reprezentančna, kljub vsemu pa bo za Olimpijo v naslednji sezoni igralo osem Slovencev.

Kdo ostaja pod pogodbo?

Gregor Hrovat, Jan Barbarič in Žiga Jurček. In trener Gašper Okorn še za eno sezono, pri čemer imata obe strani možnost prekinitve. Vse drugo je odprto.

Ali bo v času, ko se boste reorganizirali, že prepozno za junake sezone, ki bi jih radi zadržali?

Vsi trije, o katerih sva govorila, so izrazili zelo konkretno željo, da bi ostali v Ljubljani. To je velika redkost, dobrodošli so med nami, ostaja pa vprašanje cene. Če se podvoji, se lahko potrudiš, če se početveri, ne moreš. Hkrati lahko dvomimo, ali bodo jeseni res štirikrat boljši, kot so bili letos.

Z naslovom ste »legalizirali« mesto v ligi ABA, za katerega se je prelilo veliko žolča. Imate ob očitkih, da se niste potegnili za slovensko košarko, slabo vest?

Očitki niso utemeljeni. Strinjamo se, da je izguba enega mesta škodljiva, zato predloga nismo podprli, hkrati pa se moramo spomniti, kako težko je bilo najti kandidate, ko je imela Slovenija dve ali tri vstopnice. Navsezadnje bi tudi mi kdaj odpadli, če bi domači tekmeci pokazali več ambicij. Pri nas so vsi nekako proti ligi ABA, a se množično borijo prav za to, da bi si priigrali mesto v njej, slednjič pa ga uradno zavrnejo, češ da bodo raje delali z mladimi. Jasno je bilo, kakšen bo razplet, saj je šlo vodilnim v ABA v nos nepriznavanje nacionalnih zvez. Slovencem in Hrvatom so pošteno zažugali. Union Olimpija se je letos uvrstila v regionalno ligo po starih in novih pravilih in bo lahko z zmagami omogočila, da bo Slovenija znova pridobila eno mesto za zdajšnje kritike. V zadnjih dveh letih je bila naša država zadnja na lestvici ABA, a ne zaradi Olimpije. Prav tako ne moremo biti proti organizaciji, katere solastnik smo in bo letos prvič razdelila dobiček med klube.

Ali pričakujete odziv KZS, morda celo prepoved igranja v ligi ABA, zdaj ko ste osamljeni na fronti?

Lani je bilo vse še veliko bolj napeto, pa sankcij FIBA ni bilo, saj bi bile nezakonite. V prihodnji sezoni bo klubov manj tako v ligi ABA kot v našem DP, zato bo lažje uskladiti termine. Vodilni pri KZS razumejo, da ima vsak klub pravico do mednarodnih ambicij. To je dobro za klube, podobo košarke in reprezentante, ki se v njih kalijo.