Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je postopek pripojitve (prej likvidiranih) Probanke in Factor Banke Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabi banki ocenila kot netransparenten. Predhodno namreč ni bila narejena analiza o tem, kakšni bi bili učinki nadzorovane likvidacije v primerjavi z enostavno pripojitvijo, hkrati pa enostavna pripojitev omogoča DUTB neupoštevanje določenih zakonskih členov, ki sicer zagotavljajo preglednejši postopek. »Komisija ugotavlja, da je bil celoten postopek netransparenten oziroma da se je v času manj kot treh let spremenilo veliko mnenj Banke Slovenije, ministrstva za finance, DUTB glede samega načina prenehanja poslovanja Factor banke in Probanke,« so zapisali na KPK.
Imenovanje Balogha korupcijsko tvegano
Odločitev o nadzorovani likvidaciji in poznejši pripojitvi je bila sprejeta v času vlade Alenke Bratušek, speljana pa v času vlade Mira Cerarja; slednja je tudi podala pripombe na poročilo KPK. Z njihovo oceno se (bivša) vlada seveda ni strinjala, svoje poteze pa je argumentirala z mnenji in revizijami Banke Slovenije, v katerih je utemeljeno, zakaj je takšna pripojitev potrebna.
Tudi DUTB je zavrnila poročilo KPK s podobnimi argumenti kot vlada, pri tem pa je še zlasti zanimivo, da je odgovor spisal Imre Balogh, trenutno izvršni direktor DUTB, v času pripojitve pa predsednik izredne uprave Probanke. »Z vidika korupcijskih tveganj je zanimivo dejstvo, da je nekdanji predsednik izredne uprave Probanke (ki jo je imenovala Banka Slovenije) Imre Balogh postal najprej neizvršni direktor DUTB, pozneje vršilec dolžnosti glavnega izvršnega direktorja DUTB, v mednarodnem razpisu za glavnega izvršnega direktorja DUTB s polnim mandatom pa je bil imenovan na funkcijo, ki jo opravlja še danes,« so zapisali v KPK ter pripomnili, da zaradi navedenega njegovega pojasnila o postopku pripojitve ne sprejemajo. Balogh se danes na ta očitek KPK ni odzval.
Nejasni kadrovski postopki
V KPK so sicer analizirali poslovanje in postopke v slabi banki od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2017 in ob tem še ugotovili, da so pravzaprav vsi postopki imenovanja tako izvršnega kot neizvršnih direktorjev pa tudi sam način upravljanja (enotirni sistem) netransparentni.
KPK ugotavlja, da pravzaprav nikjer niso opredeljena merila, po katerih kadrovska komisija opravi izbor najožjega kroga kandidatov za izvršnega direktorja DUTB. Zapisnikov zaslišanj kandidatov ni, tudi končni postopek imenovanja ni natančno predpisan. »Velikokrat se pojavlja vprašanje, ali sploh in na podlagi katerih meril ožjega izbora je bil izbran najustreznejši kandidat za vodenje DUTB,« izpostavlja KPK.
Praktično enak je sklep KPK o postopku imenovanja neizvršnih direktorjev (pa tudi nekaterih drugih ključnih kadrov, na primer finančnih direktorjev). Opozarjajo na ohlapno zakonsko opredelitev, manjkajoča merila za izbor kandidatov, nejasen postopek, po katerem posamezna ministrstva predlagajo svoje kandidate… Ker so kadrovski postopki tako skopo opredeljeni, KPK zatrjuje, da je bil celo nekdanji direktor Torbjörn Månsson nezakonito razrešen. KPK tako predlaga vladi, da čim prej oblikuje potrebna merila za izbor kandidatov, ki bodo izpopolnili ključna kadrovska mesta, in ustanovi natečajno komisijo, saj predloženi življenjepis kandidata pač ne zadošča za transparenten postopek, dodajajo.
Je pa KPK pohvalila DUTB zaradi manjšega najemanja zunanjih sodelavcev – v prvih 17 mesecih od ustanovitve slabe banke je ta za zunanje storitve plačala več kot 7,5 milijona evrov – in glede prejemkov zaposlenih.
