Manj za Zemljo in več za Mars

Med prvimi ukrepi administracije predsednika Donalda Trumpa so kritiki pričakovali znižanje izdatkov za znanost. Predlog proračuna ameriške vesoljske agencije Nase je pokazal, da so bila pričakovanja delno utemeljena.

Nasa bo imela v letošnjem letu za približno odstotek manj denarja (19,1 namesto 19,3 milijarde dolarjev), vendar finančni rezi ne bodo tako veliki kot v nekaterih drugih javnih agencijah (pesimisti so pričakovali za več odstotkov nižji proračun). Bolj zgovoren pa je podatek, na katerih programih hoče Trumpova administracija prihraniti dobrih dvesto milijonov dolarjev.

Prva žrtev varčevanja je misija Asteroid Redirect Mission, v kateri bi robotska sonda pristala na asteroidu, pridobila vzorec in ga vrnila v bližino Lune, je povedal direktor Nase Robert Lightfoot. Podobna usoda je doletela načrte za pristanek na Jupitrovem poledenelem satelitu Evropa (Europa clipper), ki so jih prav tako opustili. Razvijali bodo samo tehnologije, ki so potrebne za takšne misije in za prihodnje vesoljske odprave: vesoljsko kapsulo Orion, sisteme za solarni pogon in velike nosilne rakete, ki lahko odpeljejo človeško posadko na Mars ali dosežejo bolj oddaljene planete našega osončja. Nedotaknjeni so ostali tudi programi, ki predvidevajo človeške vesoljske odprave (misija na Mars).

Bistveno večji finančni rezi čakajo programe za opazovanje Zemlje in izobraževanje. Iz predlaganega proračuna Nase je razvidno, da Trumpovi svetovalci zahtevajo opustitev programa za spremljanje ogljikovega dioksida, programa za ugotavljanje zdravja oceanov in atmosfere ter razvojnega programa vesoljskega observatorija Discover za spremljanje okoljskih sprememb, ki ga je na pobudo Ala Gora potrdil prejšnji predsednik Barack Obama. Predlagali so tudi popolno ukinitev izobraževalnega programa Nase, ki mu je lani Obama namenil 115 milijonov dolarjev.

Precej več posluha pa bo imela Trumpova administracija za »javno-zasebno partnerstvo«, ki predvideva več sodelovanja Nase s komercialnimi ponudniki vesoljskih tehnologij in s tem tudi dejavnejše javno financiranje zasebnega sektorja. To pomeni, da bodo lahko zasebna podjetja po novem prevzela del upravljanja z vesoljsko postajo in nekaterimi manjšimi satelitskimi sistemi.

Virtualno potovanje na Mars

Kljub temu da Donald Trump ni zmanjšal izdatkov za misijo na Mars, se odprava na 225 milijonov kilometrov oddaljen planet še ne bo uresničila prav kmalu. Zato so inženirji Nase povabili drugega človeka na Luni, Buzza Aldrina, da jim je pomagal predstaviti morebitno misijo na Mars v virtualni resničnosti.

Projekt so predstavili prejšnji teden na vsakoletni kalifornijski konferenci SXSW, kjer so doslej največji del programa namenili virtualni resničnosti. Gledalci so lahko spremljali 87-letnega Aldrina, ki jim je v desetih minutah predstavljal tehnološke, psihološke in druge ovire, ki čakajo prihodnje marsovske popotnike.

Avtorji virtualnega popotovanja so prepričani, da bodo med Zemljo in Marsom vsakih šest mesecev potovale vesoljske ladje ter prinašale potrebščine in naseljence (takrat sta si orbiti obeh planetov najbližji). Prav tako menijo, da bodo morali za priprave na Mars najprej uporabiti Luno za urjenje, priprave, zasnovo vesoljskih naselbin in spoznavanje daljšega bivanja v vesolju. Pa tudi za gradnjo in preizkušanje bivalnih objektov, ki jih bodo potrebovali prvi »Marsovci«.

Aldrin je v pogovoru po predstavitvi povedal, da se bo človeštvo najbrž moralo odločiti za kolonizacijo Marsa in graditev trajnih naselbin. Izmenjevanje naseljencev na vsakih nekaj let ne bi bilo praktično, meni ameriški astronavt. Razmišljanje o kolonijah na Marsu pa bi moralo postati ameriška nacionalna prioriteta, saj prav rdeči planet ponuja prvo realistično možnost za trajno osvojitev novega življenjskega okolja zunaj matičnega planeta.