SADILI SO

Drevored prijateljstva

Objavljeno 25. april 2015 18.12 | Posodobljeno 25. april 2015 18.12 | Piše: Jaroslav Jankovič

Drevesničar Peter Uršič podaril 60 tri metre visokih ostrolistnih javorjev.

V park dvorca Rus je njegov gospodar Cveto pred leti sredi travnika postavil kozolec, naokoli so rasla stara, med njimi tudi že obnemogla sadna drevesa, ki so jih zasadili predniki Rusove domačije že v 19. stoletju. Gospodar se je odločil, da park vendarle mora zaživeti, zato je uredil travnik, pred tedni pa so že posadili ducat sadnih dreves.

Do kozolca, kjer je poleti nadvse prijeten prostor za družabna srečanja, zabave in igrališče otrok, vodi čisto prava, netlakovana, izhojena pot, pravi kolovoz bi rekli včasih temu. Prišli so na idejo, da bi znotraj projekta Abrahamov ključ, kjer morajo novi petdesetletniki opraviti neko humanitarno delo, med drugim zasadili drevored. Na travniku pri kozolcu so našli idealen prostor in akcija je stekla.

Drevesa je podaril Peter Uršič iz podjetja Vrtko Uršič iz Laz pri Dolskem, kjer vzgajajo drevesa in grmovnice ter urejajo vrtove.

Šestdeset ostrolistnih javorjev je zložil pod kozolec.

Javorji so bili stari od osem do deset let: »Visoki so okoli tri metre, a moramo vedeti, da smo jih enkrat že porezali, sicer bi bili visoki pet metrov.«

Ostrolistni javor je menda nadvse pomemben za čebele, zato so čebelarji nad tem drevesom še posebno navdušeni.

Drevesa so imela korenine zavite v vreče iz žaklovine. Z dvorca Rus so povabili prijatelje in znance, da si je vsak izbral in posadil svoje lastno drevo. Ko so ga deli v jamo in lepo zagrnili korenine, ga trdno privezali h kolu ter za okras okoli njega nasuli samokolnico oblancev, so pridali še kamen z inicialkami. »Vsak, ki je posadil drevo, je prejel listino, kjer se je s svojim podpisom zavezal, da bo skrbel za drevo,« nam je povedala Meta Jarc.

Samokolnico so potiskale tudi dame, ki sicer sedijo v pisarnah, pa mladenke z nasmehom in take, ki verjamejo v čudodelno moč teh rastlin. Taki ali drugačni, drevesa samega to ne zanima prav preveč. Petdesetletno drevo preživi deset vlad in vidi marsikaj, kar bi včasih najraje pozabili, a njegova senca je vsako leto prijetnejša.

Drevored proti kozolcu so poimenovali Drevored prijateljstva, ki bo vse tiste prisotne, ki so posadili drevo, družil vrsto let. Stvari ljudje radi pozabljamo, a zasaditve drevesa menda nikoli.

Deli s prijatelji