Slovenska čebelja diplomacija

Rojstni dan očeta slovenskega čebelarstva odslej mednarodni praznik, svetovni dan čebel.

Objavljeno
21. december 2017 22.26
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Slovenija je danes zmagala, je na sedežu Združenih narodov v sredo dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ko so članice na pobudo naše države 20. maj razglasile za svetovni dan čebel. Slavili so zvečer na prireditvi v preddverju steklene palače, ob potici in medeni penini.

»Prav je, da se svet vsaj enkrat na leto zave, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel,« je dejal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in avtor zamisli o svetovnem dnevu. Pravi, da nikoli ni dvomil o njegovi razglasitvi, vprašanje je bilo le, ali bo to 20. maj, rojstni dan Antona Janše, slovitega očeta slovenskega čebelarstva. Prvi odločen korak je bil, ko je leta 2015 naši zvezi na svetovnem čebelarskem kongresu uspelo vseh 118 članic prepričati, da so soglasno podprle ta datum, kar je po besedah Noča priznanje dolgi slovenski zgodovini čebelarstva, da ima svetovni pomen.

Pomemben korak na tej poti je bila konferenca Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pred petimi meseci, kjer so delegacije podprle slovensko zamisel. »Že takrat mi je generalni direktor Graziano da Silva dejal, da so Združeni narodi do zdaj sprejeli vse pobude, ki so imele tako trdno podporo v FAO,« je dejal minister Židan. Do uresničitve pa je nazadnje pripomoglo prepričevanje članic, da podprejo slovensko pobudo, ki ga je opravila slovenska misija pri Združenih narodih. Po besedah veleposlanice Darje Bavdaž Kuret »to ni bilo naporno, je pa bilo izjemno zahtevno«, saj Svetovna organizacija ni zelo naklonjena razglašanju svetovnih dni, ker nočejo njihove poplave. Naši diplomaciji je odpor uspelo premagati s »šarmom in vsebino«, je dejala veleposlanica. Na koncu je resolucija dobila 115 sponzorjev in soglasno potrditev.

Čebelarska akademija

Po besedah ministra Židana bo to pomagalo izboljšati položaj čebel in drugih opraševalcev, od katerih je odvisna tretjina svetovne proizvodnje hrane. V prihodnje naj bi se najhitreje povečeval delež tiste hrane, ki je odvisen od opraševalcev, te pa ogrožajo podnebne spremembe, uporaba kemičnih izdelkov v kmetijstvu in zunaj njega ter nove bolezni, ki se širijo z globalizacijo. »To, da je generalna skupščina na predlog Slovenije potrdila svetovni dan čebel, pomeni, da so nam naložili nalogo. Zdaj smo mi tisti, ki koordiniramo iskanje boljših razmer za čebele,« ugotavlja Židan.

Slovenija je že zdaj referenčna država za čebele, saj dobiva prošnje za nasvete in sodelovanje z vsega sveta, ugotavlja minister, ki se je včeraj sestal s predstavniki Butana, kjer želijo z razvojem čebelarstva pomagati revnim. Vlogo ene ključnih čebelarskih držav pa nameravajo utrditi z ustanovitvijo čebelarske akademije znotraj Kmetijskega inštituta Slovenije, na kateri bi združili znanje različnih institucij in ga širili po vsem svetu. Hkrati pripravljajo program odličnosti pri povezovanju čebelarjev ter na področju tehnologije, zdravja čebel in raziskovanja, projekt pa bodo ponudili kot referenčni model za ves svet.

Korak od kemije

Pomemben del skrbi za opraševalce je zmanjševanje škodljivega vpliva fitofarmacevtskih sredstev. Naša država je v zadnjih 20 letih njihovo uporabo zmanjšala za polovico, ministrstvo pa je pred tedni sprejelo program dodatnega zmanjševanja kemije v kmetijstvu. To je po besedah Židana zelo pomemben korak, saj ima Slovenija primerne razmere za sonaravno kmetovanje. »Edino z manj kemije bo življenje čebel in drugih opraševalcev nekoliko lažje. Zelo pomembno je, da najdemo odgovore na podnebne spremembe, ki prav tako močno ogrožajo opraševalce,« je poudaril minister.

Naša država je vodila pri prepovedi neonikotinoidov, fitofarmacevtskih pripravkov, ki po dognanju naših strokovnjakov ogrožajo čebele, kar potrjujejo raziskave po vsem svetu. Židan trdi, da niso občutili pritiska velikih proizvajalk pesticidov, »niti nobena tožba do zdaj ni bila vložena, čeprav je včasih iz kakšnega časopisnega članka zaznati, da o tem razmišljajo«. Tudi Boštjan Noč meni, da »smo zagotovo kamen spotike. Verjamem, da so veliki pritiski, ampak če nekaj delam s čisto vestjo, da bo svet boljši, se jih ne bojim.«

Zaveza Slovenije

Noč poudarja, da bo 20. maj praznik čebel in čebelarjev po vsem svetu, vendar simbolično priznanje ne bo dovolj. »Moramo se vprašati, kako zagotoviti čebelam preživetje, kako ves svet, svetovno industrijo prepričati, da je to izjemno pomembno. To je glavni cilj svetovnega dneva,« je dejal in poudaril, da si »ne smemo metati peska oči s simboličnimi gestami, dokler umirajo čebele, umira ves svet«.

Tudi Darja Bavdaž Kuret meni, da tako kot vsaka pobuda v ZN krepi prepoznavnost države, hkrati pomeni odgovornost, zato mora Slovenija ozaveščati o pomeni čebel in svoje dobre prakse pripraviti za druge države, da jih lahko uporabijo. Veleposlanica poudarja, da se je treba vprašati, kaj bomo naredili 20. maja prihodnje leto, »kako bomo motivirali države partnericem, da svetovni dan čebel ne bo le dan, da se spomnimo nanje, ampak praznik uresničevanja vsebinskih ciljev«.