Tiskane izdaje
Tako je ob robu današnje okrogle mize Združenja bank Slovenije (ZBS) z naslovom Perspektive evropskega in domačega bančništva odgovoril na vprašanje, ali po odstopu predsednika NS NLB Franceta Arharja, s katerim sta skupaj sedela za omizjem, podpira upravo te banke pod vodstvom Janka Medje.
»NLB je v primerih prestrukturiranja podjetij zelo aktivna. Velikokrat nastopa kot glavni upnik v upniških odborih in mislim, da gredo stari v tej smeri kar dobro,« je delo uprave NLB komentiral finančni minister, ki je na okrogli mizi ocenil, da je kapitala za prestrukturiranje gospodarstva po očiščenju bilanc bank in njihovi kapitalski krepitvi dovolj, poroča STA.
Novo podržavljanje bank?
Čufer je zavrnil provokacijo direktorja ZBS Arharja, da namesto da bi se država umikala iz bank, te na novo podržavlja – pri čemer je imel po podržavljanju konec lanskega leta NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke, ki sta šli v nadzorovano likvidacijo, v mislih predviden vstop države v Banko Celje − ter da hiti z novo napovedano dokapitalizacijo.
»Ne hitimo z dokapitalizacijo, temveč je naš koncept sanacije usmerjen tako, da gre ves kapital za sanacijo gospodarstva skozi banke,« je pojasnil Čufer. Banke, članice ZBS, so po njegovih besedah sprejele nov dogovor o prestrukturiranju podjetij, da bo njihovo ukrepanje poenoteno. V preteklosti namreč razumevanje ni bilo enako. Proces razdolževanja podjetij, ki bo trajal še nekaj mesecev, je ključen, da se Slovenija postavi nazaj na zemljevid držav s solidno gospodarsko rastjo, je dejal.
Povedal je, da se je ob prezadolženosti gospodarstva in vpliva tega na banke na davčni upravi nabralo za približno 1,5 milijarde evrov davčnega dolga, od katerega je dobra polovica aktivnega.
Postopno združevanje Abanke in Banke CeljeČufer je dejal, da bo država pri bankah nadaljevala korake v smeri konsolidacije in privatizacije, ter zagotovil, da bo to potekalo transparentno intako, da to ne bo oviralo delovanja gospodarstva. Pri Banki Celje čakajo na izid dokapitalizacije, in če ta ne bo uspela, jo bodo, kot so napovedali pred časom, podržavili. V tem primeru se bodo nato odločili za njeno postopno združevanje z Abanko. »Prve korake glede tega načrtujemo v drugi polovici leta,« je povedal.
Janko Medja: Problem je konkurenčnost bank in podjetij
Predsednik uprave NLB je ocenil, da so ukrepi države in Banke Slovenije pomagali zaustaviti negativne trende v stabilnosti. »A to je le prvih 20 odstotkov poti,« je ponazoril in poudaril: »Preostalih 80 odstotkov je ključnih: da banke same ustvarjajo dovolj vrednosti oziroma tekočega pozitivnega rezultata, ki pomeni lastno zmožnost za absorpcijo bodočih kreditnih slabitev, ki so v bankah normalen del poslovanja.«
Po njegovem se v državi preveč govori o nebistvenih stvareh in premalo o ključnem problemu, to je konkurenčnost bank in podjetij. »Podjetja morajo povečevati mednarodno konkurenčnost, ne le pričakovati, da je nekonkurenčnost sprejemljivo vzdrževati z vedno novimi injekcijami 'svežih kreditov',« je poudaril Medja.
