Tiskane izdaje
Ljubljana – Prehrambna industrija se je pred leti upirala predlogu, da bi hranilno vrednost živil v EU označevali s prehranskim semaforjem, ki bi enostavno prikazal, koliko sladkorja, maščob in soli ima živilo. Zdaj sama predlaga takšno rešitev, a njen semafor komaj kdaj zasveti rdeče.
Nutela ni zdravo živilo, to ve vsak otrok, na to opozarja tudi prehranski semafor, ki ga je leta 2007 za zajezitev debelosti razvila britanska Agencija za prehranske standarde (FSA) in temelji na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Semafor nuteli daje tri rdeče luči zaradi visoke vsebnosti maščob, nasičenih maščobe in sladkorja, s čimer potrošnika opozarja, da naj si čokoladni namaz privošči le občasno. Semafor, ki ga predlaga šest največjih živilskih koncernov v EU, pri nuteli nikoli ne zasveti rdeče, čeprav več kot polovico izdelka predstavlja sladkor, tretjino pa maščobe.
Nobene opozorilne rdeče luči na semaforju industrije nimajo tudi krekerji Tuc, margarina Becel classic, keksi za zajtrk Belvita, namaz Philadelphia, kosmiči Cini Minis in čips Funny Frisch, ki imajo na semaforju FSA eno ali dve rdeči luči. Čokoladna ploščica Lion, ki je s kar tremi rdečimi lučmi po semaforju FSA prava kalorijska bomba, pa ima po industrijskem semaforju le eno rdečo luč zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob. Primerjave naklju??no izbranih izdelkov, ki so pomembni izdelki predlagateljev novega semaforja, pa tudi izdelkov drugih prepoznavnih znamk, kot je Ferrerova nutela, je izdelala nemška nevladna potrošniška organizacija Foodwatch.
Neživljenjsko majhne porcije
V čem je trik? Prehranski semafor FSA določa barvo na semaforju glede na vsebnost posamezne hranilne snovi v 100 gramih trdne hrane oziroma 100 mililitrih pijače. Iz oranžne na rdečo preskoči, če hrana vsebuje več kot 15 gramov sladkorja in pijača več kot 7,5 gramov. Predlagani semafor industrije pa določa barve glede na porcije. Njihovo velikost je določila industrija, pogosto pa so nerealno majhne, zato je živilo videti bolj zdravo kot v resnici, pojasnjuje Dario Sarmadi iz Foodwatch.
»Pri porcijah do 60 gramov se rdeča na semaforju vključi šele, ko je v porciji več kot 13,5 gramov sladkorja. V 40-gramski porciji kosmičev mora biti torej več kot dvakrat več sladkorja kot po semaforju FSA, preden se vključi rdeča luč, 15-gramska porcija nutele pa bi morala vsebovati več kot 90 odstotkov sladkorja, da bi se oranžna spremenila v rdečo. Z drugimi besedami: celo s sladkorjem bogata Coca-Cola ali piškoti po industrijskem semaforju ne bi dobili rdeče luči.«
Nestle, Unilever, Coca-Cola, PepsiCo, Mondelez in Mars so predlog prehranskega semaforja (angl. evolved nutrition label), s katerim želi nadomestiti zdajšnje enobarvno označevanje hranilne vrednosti, objavili marca lani. Trenutno »preverjajo njegovo podporo pri različnih strokovnjakih in državah«, o rezultatih bodo poročali zgodaj spomladi, so povedali v Nestle Adriatic.
Ali bo podjetjem uspelo novi prehranski semafor uveljaviti kot evropski standard, je trenutno še čista špekulacija, pravi Sarmadi. Nedvomno pa imajo veliko lobistično moč. Za preprečitev sprejetja potrošnikom prijaznejšega prehranskega semaforja leta 2010 so porabili okoli milijardo dolarjev. »Cilj novega semaforja je ponovno in tokrat za vselej preprečiti uveljavitev potrošnikom prijaznega označevanja hranilne vrednosti. Industrija hoče biti del rešitve, vendar je v resnici srž problema. Potrebujemo prehranski semafor, ki bi ga oblikovali neodvisni strokovnjaki, ne pa psevdoprehranskega semaforja, ki nezdrave izdelke prikazuje bolj zdrave, kot so,« trdi Sarmadi.
Kot zgled označevanja hranilne vrednosti v Foodwatchu izpostavljajo zgoraj omenjeni izvirni semafor FSA in ne zdaj veljavne »razvodenele različice« ter francoski model označevanja Nutri-score. Oba temeljita na 100 gramih živila, kar potrošniku omogoča hitro primerjavo podobnih živil.
Da za semafor, vendar ne industrijski
Informacije na embalaži predpakiranega izdelka so edini podatek, ki ga ima potrošnik o izdelku. Zato je zelo pomembno, da jih skrbno prebere, a kot se je že večkrat pokazalo, potrošnik informacije o hranilni vrednosti ne razume najbolje. Zgolj iz tabele hranilnih vrednosti pogosto ne zna oceniti, ali posamezno živilo vsebuje malo, srednje ali veliko posameznega hranila, izkustveno govorijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot številne druge potrošniške organizacije si že vrsto let prizadevajo, da bi bila živila označena bolj enostavno in razumljivejše.
Foto: Reuters
»Že od leta 2006 podpiramo prostovoljno, dodatno označevanje hranilne vrednosti v obliki prehranskega semaforja, ki ga je uvedla britanska FSA. Takšen način označevanja je za potrošnike prav gotovo enostavnejši in razumljivejši, saj temelji na enaki količini živila (100 gramov oziroma 100 mililitrov), barva pa opozori, ali je živilo primerno za uživanje. Če je količina na primer sladkorja in maščobe ter soli v živilu označena zeleno, pomeni, da lahko živilo uživamo vsak dan, rumena barva pove, da je tega hranila v živilu toliko, da ga naj ne bi uživali dnevno, rdeče označena živila pa naj bi bila na jedilniku samo včasih.«
Industrija: spodbuda uživanju manjših porcij
V čem je prednost predlaganega semaforja pred zdajšnjim sistemom označevanja hranilne vrednosti, smo vprašali vseh šest podjetij, odgovore sta poslala le Unilever in Nestle Adriatic. Pri prvem glavno izboljšavo vidijo v barvnem označevanju, ki potrošnika »intuitivno informira o za zdravje pomembnih hranilih v hrani in pijači«. Porcijski pristop po njihovem bolj realistično odseva dejanske prehranjevalne navade ljudi, saj številnih živil, denimo olivnega olja in margarine, ne zaužijemo 100 gramov. »Po zdaj veljavnem sistemu bi margarina in maslo dobili rdečo luč za vsebnost nasičenih maščob, čeprav vsebujeta zelo različne vrednosti. To je rezultat zaokrožanja zaužitih količin na sto gramov.«
Podobno v Nestleju menijo, da bo dodatek barv evropski shemi potrošnikom dal enostavne informacije o prisotnosti hranil, ki jih morajo omejiti. »Barvne oznake za sladkor, sol, maščobe in nasičene maščobe bodo pomagale prepoznati zdrave izbire že na prvi pogled.«
Za povečavo kliknite na grafiko.
Shema, ki temelji na porcijah, po njihovem prepričanju poudarja pomen uživanja manjših porcij. Natančneje bo določila prispevek živil, kot so sir, oreški in olivno olje, k dnevnemu vnosu hranil, in spodbuja industrijo k preoblikovanju živil. Predlog prehranskega semaforja za pijače pa še naprej temelji na shemi, ki jo uporabljajo v Veliki Britaniji, dodajajo. Ker v EU ni standardiziranih porcij za različna živila, jih je industrija oblikovala s pomočjo petih profesorjev z evropskih univerz. Razvili so »kredibilno metodologijo na temelju povprečne velikosti porcij hrane in pijače, ki jih potrošniki v EU zaužijejo,« pojasnjujejo v Nestleju.
