Verjetno ni človeka, ki ni užival v otroških igrah, ko je bilo vse nekako bolj enostavno, brezskrbno, ko je bila največja skrb to, ali bomo zbrali dovolj sosedovih otrok za igro, nogomet, skrivalnice… Na ulici dejansko nikoli ni bilo miru, ker bi bilo nekaj narobe, če bi bil. Ko smo raziskovali vedno širšo okolico, smo se znašli tudi v kakšni bolj kočljivi situaciji. Na koncu smo jo odnesli tudi s kakšnim popraskanim kolenom in dobili novo izkušnjo.
Toda vedno je bil vsaj eden med nami, ki je znal zadeve pokvariti, praviloma tisti, ki je edini imel žogo, in če igra ni tekla po njegovih navodilih, je grozil, da jo bo vzel in šel domov. V trenutku, ko je nekdo drug za rojstni dan dobil nogometno žogo, je ta argument večnega izsiljevalca padel kot zrela hruška. Samo enkrat je šel domov, mi smo nadaljevali igro, dotični pa ni nikoli več niti poskušal pravila prirejati po svojem okusu. Ker ni imel v rokah nobenega aduta.
Če verjamete ali ne, tudi v svetu avtomobilizma je tako. Nekje je nekdo z žogo, ki poskuša po svoje narekovati vse, kar se dogaja okoli njega. To mu tudi kar dobro uspeva, dokler ne pride še en tak s svojo žogo – in se začne dvoboj. Toyota je z modelom C-HR dodobra razburkala srenjo kompaktnih križancev, ker je to bil in je še avtomobil, ki lahko ponudi toliko posebnosti, da ga je težko opisati z le nekaj stavki. Oblikovno je pravi posebnež. In to na vsakem centimetru. Še najbolj bodejo v oči njegove ostre linije, nenavaden zadek in seveda dobro »skrit« drugi par vrat. Ne glede na to, ali vam je všeč ali ne, ga moraš imeti rad, kajti kdor želi biti drugačen, bo v tem avtomobilu in z njim zagotovo. Sicer meri v dolžino kompaktnih 4,36 metra, njegov prtljažnik pa premore dokaj skromnih 377 litrov. Zato prostorskega čudeža ne pričakujte. A C-HR je natančno to, kar želi biti: posebnež z žogo. Na drugi strani je fant z drugega konca ulice, ki ima prav tako svojo žogo, a stavi na druge adute. Noče biti tako zelo drugačen, ampak bolj priljuden, predvsem pa všečen na račun svoje uporabnosti. Njegova dolžina skoraj 4,5 metra (natančneje 4,48) je ravno pravšnja, da je udobno velik, a ne prevelik, da je za pol številke večji od toyote in da ponuja uporabnih 514 osnovnih litrov prtljažnega prostora. Avtomobil skratka, ki je odličen kompromis na vseh področjih. Vključno z všečno obliko.
Ta dvoboj se potem z enakim orožjem nadaljuje v notranjosti, tudi tam je C-HR drugačen, razigran, v oči pa pade velik prostoštrleči zaslon. Ta daje armaturni plošči že skoraj futuristični videz. Ergonomija zaradi tega ne trpi in voznik se bo na svojem delovnem mestu dobro počutil. Grandland X je na drugi strani precej bolj konvencionalen, a ne konservativen, torej dovolj napreden, da ponuja to, kar mora danes sodoben avtomobil omogočati, pa vendar ostaja v nekih enostavno dojemljivih mejah. Zato ponuja vsem potnikom, vključno z voznikom, občutek domačnosti, ki danes veliko šteje.
Ker se vrag skriva v podrobnostih, to velja tudi za ta dva kandidata. »Žoga« C-HR je hibridni pogon, kjer se srečata seveda 1,8-litrski bencinski in elektromotor, Toyota pač stavi na to karto, vse skupaj začini še z brezstopenjskim menjalnikom. Tukaj pa se začnejo problemi. Motornih 90 kilovatov (123 KM) sistemske moči se namreč ravno po zaslugi tega menjalnika porazgubi. Ne, s to žogo ni prepričal, saj ko želi voznik malo več od motorja, ta samo nemočno tuli, še elektromotor takrat malo ali pa nič ne pomaga. Voznik dobi občutek, da gredo vsi motorni konjiči res neopaženo neposredno skozi izpušno cev na prosto. Tudi maksimalna hitrost je vsega 170 km/h. Škoda, tak način pogona to pot ni prepričal, tudi pri porabi se to ne pozna veliko, 6,4 litra bencina na 100 kilometrov ni veliko, a tako malo tudi ne, da bi upravičevalo nakup. Na drugi strani je opel bolj tradicionalen, sodoben klasični 1,6-litrski dizelski motor s podobno močjo 88 kilovatov (120 KM) se v kombinaciji s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom izkaže kot zelo zanimiv sopotnik na cesti. Ni vsiljujoč, zmore ravno dovolj (maksimalnih 185 km/h), pa še preveč zahteven ali požrešen ni. 5,8 litra goriva na 100 kilometrov je vzpodbudna številka.
Dokaj vzpodbudna je tudi vsota, povezana z nakupom. Velik in prostoren križanec namreč s paketom opreme innovation stane 26.990 evrov. Ni ravno malo, toda serijska oprema je dovolj bogata (dvopodročna klima, pametni ključ, opozarjanje na mrtvi kot, parkirni senzorji, dežni senzor, potovalni računalnik…), da se cena ne zdi pretirana. Na drugi strani hibridna tehnologija seveda zahteva nekaj globlji voznikov žep, prav tako dobro opremljen C-HR (ogrevanje sedežev, pametni ključ, samodejna dvopodročna klima, parkirna kamera, dežni senzor, prepoznavanje prometnih znakov, radarski tempomat…) pa stane približno tisočaka in pol več, a je treba upoštevati, da za odštete evre vendarle dobite manjši, zato pa nadvse zanimivo oblikovan avtomobil. Žogo imata oba, samo od njiju pa je odvisno, kdo jo bo posodil za igro. Kot vse kaže, grandlandu X več pomeni, da se otroci na cesti lepo zabavajo.
