Človekova zibelka je Sredozemlje, ne Afrika

Človekovi najbližji sorodniki so šimpanzi, a vendar se antropologi že leta sprašujejo, kje je živel naš skupni predhodnik. Razprava je dobila zagon, ko so znanstveniki na Balkanu našli 7,2 milijona let star fosil, ki naj bi pripadal našemu predniku. Najdba preizprašuje aktualno teorijo, da naj bi se ljudje prvotno razvili v Afriki, saj žariščno točko prestavlja na vzhodno Sredozemlje.

Zlite korenine

Doslej je veljalo, da se je sodobni Homo sapiens razvil pred približno 200.000 leti v zahodni Afriki iz opicam podobnih prednikov. Ti naj bi se pred 50.000 leti začeli seliti s črne celine po vsem planetu. V podporo tej teoriji govori dejstvo, da so bili skoraj vsi fosili zgodnjih ljudi, stari od šest do dva milijona let, najdeni v Afriki. No, dve študiji, ki sta ju objavili mednarodni ekipi raziskovalcev pod pokroviteljstvom Univerze v Torontu, govorita drugačno zgodbo. Ekipa je proučila znana fosila hominidne vrste Graecopithecus freybergi – spodnjo čeljust iz grškega kraja Pyrgos Vassilissis in zgornji predmeljak iz bolgarskega Azmaka. Z računalniškim skeniranjem so lahko prodrli v notranjo zgradbo fosilov in ugotovili, da so korenine zob zlite. Profesorica Madelaine Böhme, ki je vodila študijo, je pojasnila: »Medtem ko imajo velike opice navadno dve ali tri ločene zobne korenine, so pri vrsti Graecopithecus deloma zlite, kar je značilnost sodobnih ljudi, zgodnjih ljudi in nekaterih opicam podobnih, kot sta ardipitek in avstralopitek.«

Vremenske spremembe

Spodnja čeljust, ki so jo znanstveniki imenovali El Graeco, razkriva še dodatne lastnosti zob, ki vrsto Graecopithecus freybergi tesneje povezuje z ljudmi. »Rezultati so nas presenetili,« je povedal Jochen Fuss, ki je prav tako sodeloval pri raziskavi. »Ta tip predčloveške vrste je bil znan le iz Podsaharske Afrike.« Analiza je razkrila, da so proučevani fosili stari od 7,24 do 7,15 milijona let, kar je nekaj sto tisoč let starejše od najstarejšega morebitnega predhodnika iz Afrike (to bi bil od šest do sedem milijonov let star Sahelanthropus iz Čada).

Soavtor študije profesor David Begun je dodal: »Zbrani podatki nam omogočajo, da ločitev linije, ki je vodila do ljudi in šimpanzov, postavimo na območje Sredozemlja.« Raziskovalci so prepričani, da je razvoj skupnega prednika povezan z dramatičnimi vremenskimi spremembami. Novi podatki naj bi tudi govorili v prid teoriji, da so se sodobni ljudje razvili na različnih koncih sveta hkrati iz skupnega prednika.