Bi posvojili delfina Daphne ali Fokija?

Za 27 evrov je eno leto vaš. Delfini se pogovarjajo tudi več kot kilometer narazen.

Objavljeno
30. avgust 2014 21.57
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Piran – Bi za eno leto posvojili delfina? To lahko naredite. Pišete Morigenosu, slovenskemu društvu za morske sesalce, plačate 27 evrov in delfin je vaš. Na papirju, seveda. Morigenos vam pošlje certifikat o posvojitvi z vašim in delfinovim imenom, kratek življenjepis, v katerem piše, kdaj so delfina prvič opazili, kje ga videvajo, kateri so njegovi najboljši prijatelji, za samice, kdaj so imele mladiče, nekatere posebnosti in značajske lastnosti, na certifikatu je tudi nekaj najboljših fotografij delfina, poleg tega dobite še majico z napisom in razglednico.

Izbirate lahko med desetimi od 150 delfinov, kolikor so jih člani društva Morigenos registrirali doslej. Kar 130 jih ima že ime. Posvojite pa lahko enega (ali več) od najbolj pogostih in značilnih v našem morju. To so: Kai (ki je družaben in se dobro razume z različnimi skupinami delfinov), Alenka (prvič opažena že leta 2003), Danny, energični samec, ki se rad izkaže z elegantnimi skoki, Daphne, mlada mamica in najbolj akrobatska delfinka v našem morju, Deinon, umirjena starejša samica z izrazito belo plavutjo, Emanule, ki rada plava pod premcem raziskovalnega čolna, Foki, ki ga »odlikujejo« mnoge bojne brazgotine, Morigenos, najpogosteje opaženi, ki je dobil ime po društvu (ime pomeni »rojen v morju«), samica Snelly in mlad fant Timi.

Posvojitev seveda ne pomeni, da delfin postane vaša last ali da bi morali zanj kakor koli skrbeti. Posvojitev je simbolična, z njo pomagate društvu pri raziskovanju in varstvu teh živali v Sloveniji in severnem Jadranu. Več o tej in drugih akcijah in o opazovanju ter varovanju delfinov so lahko zvedeli udeleženci današnjega Dneva delfinov, ki so ga že osmič pripravili na piranskem Tartinijevem trgu. Namen dogodka je opozoriti, da v slovenskem morju živi kar lepa jata delfinov (redno se zadržuje od 40 do 100 delfinov). Doslej so jih največ opazili kar 60 hkrati v eni skupini. Hkrati želijo zbuditi zanimanje zanje in opozoriti na pomen ohranjanja morskega okolja.

Zato so ob tej priložnosti pripravili tri razstave (izobraževalno, umetniško-predstavitveno (v akvariju) in razstavo Narava Pirana skozi objektiv mladih). Pripravili so ustvarjalne delavnice, popeljali so radovedneže z ladjo Solinarko na morje, da so jim na kratko predstavili, kako s plovila iščejo delfine in kako jih opazujejo.

Tilen Genov je povedal, da jih lahko zadnja leta veliko bolje spremljajo in raziskujejo, ker so se v 13 letih od nastanka društva tudi močno opremili: poleg čolna in boljših fotoaparatov, ki jih potrebujejo za fotoidentifikacijo delfinov imajo tudi veliko boljše daljnoglede in hidrofon, s katerimi zaznavajo zvoke delfinov, ki se lahko sporazumevajo tudi na več kot kilometer daleč. To ni nič posebnega, je dejal najboljši poznavalec kitov (in delfini so tudi kiti) pri nas, saj se lahko nekatere vrste kitov sporazumevajo tudi več kot 100 kilometrov daleč.