Po približno letu in pol, kar se je zaradi pomanjkanja denarja ustavila gradnja islamskega versko-kulturnega centra, so gradbinci znova na delu. Islamski skupnosti v Sloveniji je namreč po poročanju Večera uspelo pridobiti novo večmilijonsko donacijo, s katero bodo lahko dokončali gradnjo centra, v središču katerega je džamija s 40 metrov visokim minaretom. 10,8 milijona evrov je slovenskim muslimanom podarila država Katar, ki je islamski skupnosti že pred časom podarila 15 milijonov evrov, s katerimi je skupnost zgradila prvo fazo islamskega centra.
Pazljivi pri napovedih o odprtju centra
Kot je pojasnil tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić, bodo lahko s tem denarjem center zgradili do konca in poravnali vse obveznosti do gradbenega podjetja Gorenje projekt. Nakar bodo potrebovali še 2,4 milijona evrov za opremo, je povedal Porić. Kje bodo dobili ta denar, za zdaj ni povsem jasno. Del sredstev za opremo versko-kulturnega centra bodo z donacijami najverjetneje prispevali člani islamske skupnosti, je dejal Porić, ki pa je razkril, da se s pristojnimi v Katarju pogovarjajo tudi o stroških opreme.
Porić je povedal, da so se gradbena dela v manjšem obsegu že začela, prihodnji teden pa se bo gradnja pospešila. »Pričakujemo, da bodo verniki lahko objekt uporabljali jeseni prihodnje leto. Gradnja ni odvisna samo od nas kot investitorja, temveč je v proces vključenih veliko subjektov. Vedno se lahko kje zalomi,« je bil z napovedjo o odprtju versko-kulturnega centra previden Porić.
Na džamijo čakajo pol stoletja
Spomnimo, muslimani v Sloveniji so si več desetletij prizadevali za gradnjo verskega objekta. Prvo uradno vlogo za gradnjo džamije je ta verska skupnost vložila že maja 1969. Decembra 2006 je padla odločitev, da bo džamija stala v kotu Kurilniške in Parmove ulice na zemljiščih, ki so bila v lasti Mestne občine Ljubljana. Decembra 2008 je islamska skupnost od občine kupila zemljišča v Parmovi ulici, in sicer je zanje odštela 4,5 milijona evrov.
Za kupnino je islamska skupnost morala najeti kredit pri Unicredit banki. Da je občina zemljišča prodala po visoki ceni, je v preteklosti potrdil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je gradnjo džamije v središču mesta podpiral od samega začetka. A kot je Janković pojasnil, so bile cene nepremičnin v obdobju nakupa pač visoke. Omenjeni kredit so leta 2013 pomagali odplačati Katarci, ki so islamski skupnosti v preteklosti že namenili donacijo v višini 15 milijonov evrov. Velja pa omeniti, da so člani islamske skupnosti v Sloveniji skupaj zbrali okoli štiri milijone evrov za džamijo.
Temeljni kamen za gradnjo islamskega versko-kulturnega centra je bil svečano postavljen že septembra 2013, sama gradnja pa se je nato začela aprila 2015. Celotna investicija v omenjeni center bo stala 35 milijonov evrov, je za Večer povedal mufti Nedžad Grabus. Vrednost gradnje objektov so sprva ocenjevali na 15 milijonov evrov, a se je izkazalo, da bo gradnja precej dražja, po zadnjih ocenah 22 milijonov evrov. Grabus je pojasnil, da se pri prvih napovedih o ceni gradnje niso zavedali, da v ceni niso vključeni davek na dodano vrednost, oprema in izdelava projektne dokumentacije.
