Tiskane izdaje
Katmandu − V snežnem plazu, ki se je davi sprožil na Mount Everestu, najvišji gori sveta, je umrlo najmanj 12 gorskih vodičev iz Nepala. Rešili so sedem ljudi, štiri pa še vedno pogrešajo. Reševalci se bojijo, da so mrtvi.
Žrtve so bili člani večje skupine šerp, ki so se s šotori, hrano in vrvmi v zgodnjem jutru odpravili na ekspedicijo, da bi pred začetkom pomladne sezone pohodne poti na goro pripravili za plezalce in za turiste. Plaz se je sprožil nekaj minut pred sedmo uro zjutraj, na višini približno 5800 metrov, nedaleč od nevarnega ledenega slapa Khumbu.
Iz baznega tabora so proti prizorišču pohiteli reševalci, a je uslužbenec nepalskega turističnega ministrstva Dipendra Paudel za tiskovno agencijo AFP pozneje povedal, da so jih slabi vremenski pogoji prisilili, da začasno ustavijo iskanje pogrešanih. »Nočemo tvegati še ene nesreče,« je dejal.
Najhujša gorska nesreča na najvišji gori sveta
Elizabeth Hawley, nekdanja ameriška novinarka in priznana poznavalka himalajskih ekspedicij, je za AFP povedala, da je današnji snežni plaz povzročil najbolj smrtonosno nesreča v zgodovini gorskih pohodov na Everest. Pred tem je za najhujšo veljala nesreča leta 1996, ko je pri spustu z gore umrlo osem ljudi iz dveh ekspedicij. Najhujša gorska nesreča v Nepalu pa se je zgodila leta 1995, ko je bazni kamp skupine japonskih turistov nedaleč od Mount Everesta zasul snežni plaz, pri čemer je umrlo 42 ljudi.
Najvišjo goro sveta sta leta 1953 prvič osvojila Novozelandec Edmund Hillary in njegov vodič Tenzing Norgay. Od takrat se je na Mount Everest povzpelo več kot 4000 plezalcev, več kot 300 pa jih vrha ni doseglo. V preteklosti so krivdo za nekaj nesreč pripisali tudi preveliki gneči in slabi pripravljenosti plezalcev, ki v želji, da bi se povzpeli na »streho sveta«, tvegajo preveč. Nepalske oblasti so zaradi tega že napovedale nekaj ukrepov za izboljšanje varnosti − med drugim bodo podvojili število plezalnih vrvi, v bazne tabore pa namestili policiste in vojake.
