Zelo rada potujem. Nenazadnje je tudi moj poklic močno povezan s potovanji – od študentskih let in pozneje v orkestru. Sicer pa so v tem hotelu pogosto nastanjeni naši gostje, solisti in dirigenti, zato sem v tej veži kar pogosto.
Vsak popotnik, turist v nekem kraju pusti svojo dušo. Kje se je izgubila vaša?Pogosto in marsikje. A če bi morala izbrati kraj, je to Francija, kamor se vračam večkrat na leto. Dordonja, pravijo ji tudi francoska Toskana, mi je izredno blizu. Tam imam dobre prijatelje, všeč so mi francoski jezik, način življenja, tudi njihova glasba. Pravzaprav so bili francoski šansoni razlog, da sem se začela učiti francoski jezik.
Otroštvo ste preživeli v Nemčiji, v Berlinu. Pa vendar – Francija in Nemčija, tako različna svetova.Oče je bil v Berlinu predstavnik gospodarske zbornice. Takrat sem bila otrok, in sem Berlin doživela precej drugače kot danes, morda tudi zaradi zidu, čeprav smo se sami lahko gibali svobodno. Še vedno se rada vračam tja. Je neverjetno mesto s strastno kulturno ponudbo in posebnim utripom. Berlin ni tipična Nemčija, je nekaj posebnega. Ima pa precej neprijetno klimo – tam res stalno dežuje. Tudi Salzburg, kjer sem po dveh letih na ljubljanski akademiji za glasbo nadaljevala študij, je precej preplavljen s turisti. Je pa to zagotovo izredno zanimivo študentsko mesto. Vendar na daljši rok tam ne bi želela živeti.
Študij oboe vas je pripeljal v Salzburg. Predhodniki tega inštrumenta so že pri starih Grkih in Rimljanih igrali pomembno vlogo. Od kod ljubezen do njega?Oboo sem v orkestru igrala več kot 20 let. Posvečala sem se tudi komorni glasbi, nastopala kot solistka, poučevala. Ustanovila sem festival oboistov in fagotistov OFF Izola ter tekmovanje OFF BEAT Krško. Veliko literature sem imela možnost igrati, vedno pa mi je bilo najljubše igrati prav v orkestru. Že kot otrok sem zahvaljujoč svojim staršem, s katerimi smo hodili tudi na koncerte, poslušala klasično glasbo. Pri šestih letih sem sicer začela igrati klavir. Za oboo je bil zagotovo odločilen posnetek, na katerem je igral Lothar Koch. Ko sem že študirala v Salzburgu, se je tedanji profesor upokojil in prišel je prav on, profesor Koch, ki me je tudi naprej poučeval. Čeprav sem si od nekdaj želela igrati tako kot on, mi to žal ni uspelo. (smeh)
Kaj pa dejansko za ambicioznega glasbenika pomeni pristanek v orkestru?Rekla bi, da je različno. Odvisno je od inštrumenta in vloge, ki jo igra. Zagotovo pa je tudi stvar karakterja. Nekaterim ustreza biti del neke skupine, drugim ne. Verjetno kakšni glasbeniki tudi trpijo, če se jim ne uresniči želja po solistični karieri. Ta res uspe le redkim.
Morda zato, ker smo majhna dežela?Majhni, pa vendar imamo štiri odlične simfonične orkestre, tri v Ljubljani in enega v Mariboru. Lahko rečem, da imamo res srečo, da je toliko kakovostnih orkestrov v našem prostoru.
Katere lastnosti zahteva orkestrska igra?Predvsem veliko mero prilagodljivosti in pozornosti za skupno igro. Ker gre za veliko število ljudi na majhnem prostoru, je prav tako potrebna velika mera tolerantnosti. Predvsem se je treba medsebojno poslušati in hitro reagirati. Kot težavo bi omenila izpostavljenost hrupu, ki je lahko problem. Pri nekom, ki leta in leta sedi pred tolkali in trobili, se to seveda pozna na sluhu. Trudimo se z zaščitami, a ni vedno enostavno. Tudi takšna je narava tega poklica.
Predvsem pa bi rada izpostavila, da je orkester čudovita skupna igra. Dober koncert, kjer se sestavita energija dirigenta in orkestra, je nepopisno močno doživetje. Krasna energija in moč, ki jo lahko začuti tako orkester kot tudi poslušalec.
Osrednje poslanstvo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je oskrbovanje radijskih in televizijskih programov in potreb. S snemanji bogati največji nacionalni glasbeni arhiv. Orkester ne izvaja le klasike, temveč se srečuje tudi z izrazito popularnimi glasbenimi programi, popevkami, pop glasbo, filmsko glasbo, »crossover« projekti. Je prehajanje iz zvrsti v zvrst za glasbenike težko?Zagotovo je naš orkester izjemno fleksibilen, z žanrsko najbolj razpredenim repertoarjem pri nas. Izlete v različne žanre ne vidim kot škodljive, menim, da celo pripomorejo k fleksibilnosti ansambla. Tudi to je ena naših odlik. Seveda je najpomembnejša kakovost glasbe, vedno pa tudi poudarjam, da je izvajanje klasične simfonične glasbe za kakovost in higieno orkestra bistvenega pomena.
Jose Carerras, Placido Domingo, Andrea Bocelli, 2Cellos so svetovne zvezde, ki so v zadnjem času izbrale prav vaš orkester za spremljavo na svojem gostovanju v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Kako doživljate taka sodelovanja, kaj pomenijo za orkester?To so velika doživetja, prav gotovo. Zlasti se je pri vseh, ki ste jih našteli, čutila energija in vem, da so tudi oni uživali v sodelovanju z našim orkestrom. To je za nas velika potrditev, ob tem pa je tu še iskren odziv številnega občinstva.
Pred kratkim ste prevzeli vodenje Glasbene produkcije RTV Slovenija. Povejte nam, kakšne so naloge tega oddelka znotraj javnega medijskega servisa in kako se znajdete na tem novem položaju?Glasbena produkcija vključuje poleg simfoničnega orkestra še Big Band, skupino glasbenih producentov ter mladinski in otroški pevski zbor. Vsi ti korpusi v prvi vrsti oskrbujejo programe RTV Slovenija. To je pravzaprav tudi enota, ki omogoča izpeljavo velikih projektov, kakršnih ne zmore nobena druga medijska hiša. To je zagotovo ena dodana vrednost RTV hiši. Navznoter in navzven. Včasih sta zbora ob obrobju, vendar je prav, da se izpostavi tudi dolgoletno tradicijo otroškega in mladinskega pevskega zbora RTV Slovenije. Sta izredno kakovostna in ob tem predstavljata umetniško-izobraževalno in družabno dejavnost, za katero starši ne plačajo nič.
Kako se kot glasbenica torej vidite v menedžerskih vodah?Mislim, da je to lahko le pozitivno, zato tudi upam, da to vidi in čuti orkester. Seveda tudi sama zdaj nove stvari vidim z več plati. Preskok ni bil tako drastičen, saj sem že nekaj let opravljala delo umetniške vodje. Vsekakor mi izkušnje igranja v orkestru in poznavanje mentalitete glasbenikov koristijo. Novi izzivi me pa vedno zanimajo.
Smo tik pred novo abonmajsko sezono Kromatike. Lahko o njej poveste kaj več, da ne bomo česa zgrešili?Že uvodni koncert letošnje Kromatike, ki bo na sporedu v četrtek, 26. septembra, bo zelo zanimiv. Vodil ga bo naš šef dirigent, kitajski maestro En Shao, ki se bo po 12 letih s te funkcije poslovil. Solist bo Dan Zhu, prav tako Kitajec, ki kadar ne koncertira po svetu, živi v Sloveniji. Na koncertu bo orkester pod vodstvom En Shaa med drugim izvedel Vtise o Hanih, kjer se bo maestro predstavil tudi kot skladatelj. Koncert lepo sovpada z razstavo v Narodnem muzeju (Zlato kitajskih cesarjev, op. p), kjer bodo našim abonentom in obiskovalcem koncerta ponudili vodene oglede. V novi sezoni bomo okrepili tudi sodelovanje z izjemnim bolgarskim dirigentom Rossenom Milanovom, ki bo vodil kar tri koncerte. Tudi solistični deleži koncertov bodo v novi sezoni namenjeni izvrstnim violinistom, slišali bomo dva klavirska koncerta, odličen in svež vokalni koncert ter vrhunsko glasbenico Michalo Petri, ki se bo 15. novembra letos predstavila s celo družino kljunastih flavt. Še prej, na oktobrskem koncertu, pa bo solist kontrabasist Iztok Hrastnik, nekdanji član našega orkestra, ki je zdaj pri Dunajskih filharmonikih.
Seveda pa bo pestra tudi sezona Big banda…Seveda. Orkester je že v pogonu in se trenutno pripravlja na festival Popevka, ki bo 23. septembra, bi pa predvsem omenila sezono Big banda v Siti Teatru, ki jo v začetku oktobra začenjajo pod vodstvom Patrika Grebla in s številnimi znanimi igralci. V Sitiju se bodo letos predstavili še s projekti Ana Bezjak poje Monka, z božično Vox Arsano, nato z Elevatorsi, s projektom Trije tenorji in Mio Žnidarič. Prav tako velja omeniti, da bodo po Sloveniji uspešno nadaljevali koncertiranje s Klemnom Slakonjo, prav ekskluzivna verzija tega koncerta pa bo v Gallusovi dvorani 5. novembra. V letu 2019 bo Big band gostil tudi nekaj izjemnih imen svetovnega džeza.
Vesna Levičnik
