Tiskane izdaje
Zagreb − Te dni, ko Hrvaška slavi dan zmage in državljanske hvaležnosti ter veterane domovinske vojne, ne mine dan, ko na plan ne pride kakšna »nova« resnica o dogajanjih pred dvema desetletjema. Tako je zagrebški Večernji list v svojo dodatno ponudbo ob teh prazničnih dneh uvrstil tudi cede o »Lažeh in resnici domovinske vojne« na Hrvaškem.
Med številnimi naslovi, ki napovedujejo vsebino, je tudi Kdo in zakaj se je dogovoril za vojno v Sloveniji. Da gre za prispevek, ki kaže na neko novo zgodovinsko resnico o osamosvajanju Slovenije in Hrvaške, pa tudi na nekatera potvarjanja, odgovarja tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, ki se je (tudi kot veteran vojne v Sloveniji) odzval na zavajajočo vsebino.
»V besedilu, ki napoveduje dokumentarni film in knjigo Domovinski rat − laži i istine (Domovinska vojna − laži in resnice) in ki je bilo objavljeno v Večernjem listu (4. 8. 2014), se je pojavila neka nova zgodovinska 'resnica' o osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Vsi poznamo zgodovinsko dejstvo, da sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili o skupni obrambi, če bi ju napadla JLA. Žal so le redki, denimo pred kratkim umrli general Martin Špegelj, zahtevali, da je ta dogovor treba upoštevati. Dogovora niso upoštevali in 26. junija 1991, ko je JLA napadla Slovenijo, smo slovenski branilci ostali sami. To so dejstva, vse drugo so špekulacije. Osebno špekuliram takole: če bi dogovor upoštevali, bi lahko hitreje premagali agresorsko JLA in še hitreje bi razpadle vse zvezne strukture, ki si jih je v imenu ohranitve Jugoslavije prilastil Milošević in jih izkoristil za vojno.
Moj odgovor na špekulacije nekaterih hrvaških avtorjev o tem, da je bil napad JLA na Slovenijo 'odigrana vojna', o kateri sta se 'dogovorila Milošević in Kučan', je preprost: če so v Zagrebu sumili, da je bila vojna dogovorjena zato, da bi Slovenija lahko zapustila SFRJ, JLA pa bi se bolje pripravila za vojno na Hrvaškem, bi se najbolje odzvali prav tako, da bi upoštevali dogovor s Slovenijo in skupaj začeli vojno proti JLA. Tako danes ne bi bilo treba nenehno iskati novih izgovorov, s katerimi se poskušajo opravičiti neugodna dejstva, umrlim v boju za svobodo Slovenije − med drugim tudi mojim soborcem − pa ne bi mogli nedostojno očitati, da so bili igralci v dogovorjeni vojni.«
