Hiša razmeroma majhne kvadrature je – tako kot vsa vasica – pod spomeniškim varstvom. S svojo žalostno podobo je kazala, kako čas neusmiljeno teče in s seboj v pozabo odnaša ne tako davno preteklost. V prvotni zasnovi je bila razdeljena na dva dela – zgornji, ki meri dobrih 20 kvadratov, je bil namenjen bivanju, v njem je nazadnje živela petčlanska družina. Spodnji del, prav tako velik okoli 20 kvadratnih metrov, pa je bil hlev. Pozimi je živina s svojo toploto ogrela spodnji del stavbe, toplota pa je skozi lesen strop prehajala tudi v bivalni del. V spodnjem delu parcele je nekoč stalo še manjše kamnito poslopje za shranjevanje orodja in pridelkov, od katerega pa so ostali le temelji in kup kamenja.

Pred prenovo je hiša že močno razpadala, strop in streha bi se lahko vsak čas sesula. Toda novi lastnik je v njej prepoznal potencial in ji v dobrega pol leta povrnil romantičen šarm kamnite obmorske hišice z lesenimi polkni, dodal pa še nekaj svežine in sodobnosti. Vodilo obnove je bilo ohraniti kar največ stare strukture in izvorno obliko kmečke hiše, vendar jo posodobiti za udobno bivanje in potrebe sodobnega človeka. Pomembno izhodišče, ki so mu sledili pri obnovi, je bila uporaba naravnih materialov, po možnosti takih, iz katerih so gradili včasih. Tako se je začel lov na kamne, les in naplavine po otoku, pa tudi na obrtnike, ki še poznajo stari način gradnje in nosijo v sebi tisto neponovljivo iskro idej.

!!galerija!!

Zaradi majhne bivalne površine hiše, ki ni večja od 50 kvadratov, je bilo treba izkoristiti prav vsak kotiček. Veliko pozornosti so namenili izvedbi detajlov, tako zunaj kot v notranjosti, da bi hiša resnično dobila obmorsko čarobnost. V zgornjem delu je tako nastal dnevni prostor s kuhinjo in jedilnim kotičkom, ki omogoča izhod na teraso, s katere se razprostira pogled na morje in vaško cerkev. Visok strop z vid­nim ostrešjem iz originalnih starih tramov daje prostoru volumen in zračnost. Po notranjem stopnišču se spustimo v pritličje, kjer so spalnica s prostornim kamnitim obokom za izhod na vrt, kopalnica in sanitarije. Nadstropji sta ločeni z lesenim podom oziroma stropom, hiša pa je dobila še dve novi okni, da so prostori zračni in svetli. Zunanji tloris je ostal nespremenjen, dodatno so izvedli le zunanje stopnišče, ki s parkirišča vodi do terase in na vrt, hkrati pa povezuje obe etaži. Oblika stopnišča je razgibala zunanjo podobo hiše, pod njim pa je nastal manjši prostor, ki služi kot shramba. Ker so kamnite stene debele okoli 80 centimetrov, jih niso dodatno izolirali, so pa fasado v celoti očistili starega ometa in jo na novo zafugirali. Streha je v celoti nova, izvedena in toplotno zaščitena po sodobnih standardih, za izolacijo so uporabili stirodur.

V notranjosti prevladujeta bela barva in les, živahnost pa vnesejo detajli v mornarsko modri in pastelno zeleni barvi ter umetniški predmeti oziroma skulpture, ki jih je lastnik prinesel s potovanj. Večino notranje opreme – omare, ogledala, kuhinjske elemente, mizice ob postelji in dekorativne predmete – so po meri izdelali v eni od ljubljanskih delavnic, prav tako vsa okna, vrata in polkna, ki so replike originalnih. Veliko detajlov je narejenih tudi iz naplavljenega lesa, ki sta ga obdelala sonce in morje.

Počitniške hišice ob morju si ne moremo predstavljati brez urejenega vrta in kotička za druženje, zato je na parceli, veliki 450 kvadratnih metrov, zrasla prostorna letna kuhinja, zgrajena iz lesa in kamna, pokrita pa s kamnitimi ploščami. Sredi belo tlakovanega dvorišča kraljuje bazen z majhno plažo, podobo vrta pa dopolnjuje še ribiška hiška, ki stoji na istem mestu kot nekoč gospodarsko poslopje. Tudi ta je narejena iz kamna, le sprednja stran je lesena, krita pa je s starimi avtohtonimi korci. V njej so uredili spalnico, kopalnico s sanitarijami in utiliti oziroma shrambo. Vrt je sicer ograjen in nivojsko razdeljen s kamnitimi ograjami, pogled s ceste na dvorišče pa zastira zračna lesena konstrukcija, ki hkrati daje prijetno senco.