BRON ŽANA KOŠIRJA

Padla je pritožba: Počutil sem se kot budalo

Objavljeno 24. februar 2018 09.55 | Posodobljeno 24. februar 2018 18.32 | Piše: A. K., STA

Še vedno misli, da je bil prej na cilju kot Korejec.

Medalja z grenkim priokusom. FOTO: Reuters
PJONGČANG – Žan Košir je na olimpijskih igrah osvojil svoje tretje olimpijsko odličje, drugo bronasto. Po njem pa ni občutil takega veselja kot pred štirimi leti. Delno je za to krivo dejstvo, da je to že doživel, delno pa tudi zaradi grenkega priokusa, ker je v polfinalu iz rok izpustil zmago, ki mu bi omogočila boj za zlato.

Počuti se kot zmagovalec

»Jezil sem se sam nase. Po porazu v polfinalu sem se počutil kot budalo, to se mi je v karieri že velikokrat zgodilo. Enostavno sem se prehitro veselil zmage, to je vodilo k napaki, čeprav še vedno mislim, da sem bil res prej na cilju kot Korejec. Tak občutek sem imel, tudi posnetek fotofiniša kaže na to, a žal takega mnenja niso bili časomerilci. Mimogrede, na cilju ni bilo videti nobenega časa in FIS tudi po pritožbi ni spremenil svoje odločitve,« se je povedal Košir, ki se še vedno počuti zmagovalec polfinala, a je vseeno zmogel čestitati Korejcu za zmago. »Lee je super fant, spoštljiv, lepega obnašanja. Korejci so mi dovolili, da sem tukaj z njimi treniral, že na treningih sva bila zelo izenačena.«
»Žana so opeharili. Kraja vseh kraj!«​
image
Usodna stotinka sekunde ali slepi sodniki? FOTO: Twitter

Ni šel na polno

Kljub težkim trenutkom se je Slovenec zbral za mali finale, v katerem je premagal Francoza Sylvaina Dufourja, ki pravih možnosti ni imel. »To vožnjo sploh nisem šel na polno, počakal sem zadnji del, dva zavoja odpeljal bolj natančno in to je bilo očitno dovolj,« je dejal Košir, ki je lahko zelo zadovoljen s svojimi vožnjami, s katerimi je z izjemo zaključka polfinala opravil brezhibno, brez napak. »V moji glavi je bilo vse videti lahko. Nihče me niti ni silil, da bi moral podivjati do konca. Zdi se mi, da bi lahko peljal še veliko hitreje. Tukaj so bili najboljši tekmovalci na svetu, oni vozijo stalno, jaz le občasno, če sem boljši od njih, pomeni, da je to moj maksimum. Vseeno pa mislim, da so bile moje veleslalomske vožnje boljše kot v Sočiju, tam so bile precej boljše v slalomu. V veleslalomu pa mislim, da sem bil tukaj boljši, » meni Tržičan, ki pa se kolajne vendarle ni razveselil tako kot pred štirimi leti.

Ni posebnega zadovoljstva

»Nimam istega občutka. Tam sem se počutil, kot da bi zadel na lotu, čeprav še nisem, tukaj pa se počutim, da sem osvojil nekaj, kar že imam. Na žalost, posebnega zadovoljstva ne čutim. Je pa tako, to so prve izjave, ki jih hočete slišati. Mislim pa, da bo, ko se bom usedel in premislil, kaj mi je uspelo, drugače. Tudi zaradi tistih, ki so stali ob meni v težkih trenutkih, ko vame nihče ni več verjel. Dali so mi najboljše deske, plošče, v bistvu sem ves nov. Z vsem, kar imam na sebi, sem vozil samo danes, z izjemo čevljev,« je slovenski junak zasluge za uspeh pripisal tudi drugim.
 
Deli s prijatelji