Neprimeren čas
Luč za vse
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Vrh ministrstva za infrastrukturo je izbral neprimeren čas, da znova pošlje v javno razpravo resolucijo o energetskem konceptu Slovenije. Končali naj bi jo 7. septembra. Večina razpravnega časa poteka v dopustniškem času, ko novinarji težko prikličemo strokovno in zainteresirano javnost, da nam predstavijo svoje poglede na energetsko prihodnost države. Še pomembneje je, da se to dogaja v času, ko Slovenija nima operativne vlade, nima ministra oziroma ministrice za infrastrukturo, in kot slišimo, ta poteza ni bila niti usklajena z bodočim mandatarjem.
Ali si je s tem vrh ministrstva kupoval karierno pot v kakšni izmed energetskih družb, bo pokazal čas, že zdaj pa je jasno, da ta poteza ne bo minila brez posledic. Prav gotovo bodo na dan spet prišli vsi parcialni interesi, ki jih v energetiki ne manjka in ki so pogosto izključujoči. Sestavljanje tako pomembnega in kompleksnega dokumenta je težko, kar je v treh letih naprezanj ugotovila tudi Cerarjeva vlada, zato je ročna zavora tik pred ciljno črto (resolucija je čakala na potrditev v državnem zboru) še toliko bolj nerazumljiva.
Če bodo v novem merjenju moči med energetskimi koncepti bistvene spremembe v dokumentu, bo treba spremeniti tudi okoljsko poročilo, ki spada zraven. Vse skupaj bo postopek sprejetja le še podaljšalo.
Na zaplet pa lahko gledamo tudi optimistično, in sicer da bodo morda bolj uslišani glasovi okoljskih organizacij, ki zastopajo alternativne rešitve za energetsko prihodnost države, ki so v boljši harmoniji z naravo. Gotovo bo na mizi tudi premislek o lažji, in ne težji gradnji hidroelektrarn ter o pomenu vetrne in sončne energije in o gradnji malih jedrski elektrarn ...
Karkoli bo na koncu pristalo v resoluciji, ta ne sme zvezati roke energetikom, saj tehnologije napredujejo vsak dan in so lahko vedno bolj prijazne do okolja.
Ali si je s tem vrh ministrstva kupoval karierno pot v kakšni izmed energetskih družb, bo pokazal čas, že zdaj pa je jasno, da ta poteza ne bo minila brez posledic. Prav gotovo bodo na dan spet prišli vsi parcialni interesi, ki jih v energetiki ne manjka in ki so pogosto izključujoči. Sestavljanje tako pomembnega in kompleksnega dokumenta je težko, kar je v treh letih naprezanj ugotovila tudi Cerarjeva vlada, zato je ročna zavora tik pred ciljno črto (resolucija je čakala na potrditev v državnem zboru) še toliko bolj nerazumljiva.
Če bodo v novem merjenju moči med energetskimi koncepti bistvene spremembe v dokumentu, bo treba spremeniti tudi okoljsko poročilo, ki spada zraven. Vse skupaj bo postopek sprejetja le še podaljšalo.
Na zaplet pa lahko gledamo tudi optimistično, in sicer da bodo morda bolj uslišani glasovi okoljskih organizacij, ki zastopajo alternativne rešitve za energetsko prihodnost države, ki so v boljši harmoniji z naravo. Gotovo bo na mizi tudi premislek o lažji, in ne težji gradnji hidroelektrarn ter o pomenu vetrne in sončne energije in o gradnji malih jedrski elektrarn ...
Karkoli bo na koncu pristalo v resoluciji, ta ne sme zvezati roke energetikom, saj tehnologije napredujejo vsak dan in so lahko vedno bolj prijazne do okolja.
