V zameno za že četrti mandat na čelu vlade je v pogajanjih popustila predvsem Angela Merkel, ki je SPD prepustila vodenje finančnega in zunanjega ministrstva. Slednje se nasmiha Martinu Schulzu, ki pa se poslavlja z vrha SPD.
Štiri mesece in pol po zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je tako končno postavljen okvir za novo vladno koalicijo. Maratonska pogajanja naj bi se po prvotnih načrtih zaključila v nedeljo, a so se zavlekla do včeraj zjutraj. Zadnji krog pogovorov je trajal več kot 24 ur, nato pa je iz pogajalskih krogov vendarle prišla novica, da je dogovor dosežen.
Na koncu bo sicer odločilno glasovanje članstva SPD o koalicijski pogodbi, ki bo, kot je nocoj sklenilo predsedstvo te stranke, potekalo od 20. februarja do 2. marca. Rezultate glasovanja bodo predstavili 4. marca. Kakšni bodo, ostaja odprto, bodo pa za stranko v vsakem primeru zavezujoči. Če bo izid pozitiven, bi lahko Nemčija novo vlado dobila enkrat marca.
Ne glede na to, kako se bodo stvari iztekle, pa SPD očitno čakajo velike spremembe. Kot so včeraj najprej poročali mediji, nato pa je zvečer prišla še uradna potrditev, bo namreč Schulza na čelu stranke že v kratkem nasledila vodja poslanske skupine SPD v bundestagu Andrea Nahles.
Odstop s položaja, na katerem je šele leto dni, je Schulz utemeljil s tem, da ni pravi človek, ki bi lahko stranko prenovil in jo popeljal v novo smer. "Stranka mora postati mlajša in bolj ženska," je poudaril in zatrdil, da se za odstop ni odločil zaradi prihajajočega glasovanja o vstopu v koalicijo, ampak je imel v mislih dolgoročen razvoj SPD.
47-letna Nahlesova se je 62-letnemu Schulzu nocoj zahvalila, ker bo omogočil spremembo generacij v stranki, obenem pa napovedala, da je njen cilj narediti SPD znova najmočnejšo nemško stranko in zmagovalko prihodnjih volitev leta 2021. Na položaj nove vodje naj bi jo imenovali na izrednem kongresu SPD, ki ga bodo sklicali po članskem glasovanju o koaliciji, verjetno marca.
Schulz bo medtem - če se bo glasovanje o vstopu v koalicijo izteklo po njegovih načrtih - prevzel vodenje zunanjega ministrstva v novi vladi. Položaju novega podkanclerja se je medtem odpovedal in naj bi tako pripadel Olafu Scholzu - sedanjemu hamburškemu županu, ki naj bi prevzel vodenje finančnega ministrstva. SPD naj bi poleg tega pripadla še ministrstva za delo, družino, pravosodje in okolje.
Bavarski CSU naj bi medtem pripadla ministrstva za promet, razvojno pomoč in notranje zadeve. Pomembno je predvsem slednje, ki naj bi se obenem razširilo na področje "domovine", vodil pa ga bo prvak CSU in dolgoletni ministrski predsednik Bavarske Horst Seehofer.
CDU tako, poleg kanclerskega položaja, ostajajo ministrstva za obrambo, gospodarstvo, kmetijstvo, zdravje in šolstvo. Obrambna ministrica naj bi znova postala Ursula von der Leyen, tesen zaveznik Merklove in trenutni vodja njenega kabineta Peter Altmeier naj bi prevzel gospodarski resor, podpredsednica CDU Julia Klöckner naj bi postala ministrica za kmetijstvo.
Po prvih ocenah je kot zmagovalka iz končnice pogajanj izšla predvsem SPD, medtem ko je bila Merklova oziroma njena CDU očitno pripravljena pristati na boleče kompromise v zameno za že četrto zaporedno vodenje vlade. "To je prva vlada SPD, ki jo vodi kanclerka iz CDU," so zapisali v najbolj branem nemškem dnevniku Bild.
Kot poudarjajo poznavalci, nikakor ne gre zanemariti dejstva, da naj bi SPD pripadli finančno in zunanje ministrstvo ter ministrstvo za delo. S Scholzom na čelu finančnega resorja naj bi se po ocenah občutno sprostila stroga varčevalna politika dolgoletnega "gospodarja" nemških financ Wolfganga Schäubleja - ne le doma ampak tudi na ravni EU, česar si še posebej želijo revnejše in bolj zadolžene članice unije. Schulz se je na včerajšnji novinarski konferenci že pohvalil, da predstavlja koalicijski dogovor za Evropo "konec vsiljenega varčevanja" in "novo prebujenje".
Merklova je medtem včeraj vztrajala, da predstavlja dogovorjena koalicijska pogodba trdno podlago za "dobro in stabilno vlado" ter da se je delo, vloženo vanjo v zadnjih tednih, obrestovalo. A sodeč po prvih odzivih iz opozicije in gospodarstva, se mnogi z njo ne strinjajo.
Želeli smo si "pogumnejših odločitev", je dogovor komentiral predsednik zveze nemških zbornic industrije in trgovine Eric Schweitzer. Bolj ali manj vsi v gospodarstvu svarijo, da dogovorjeni ukrepi ne gredo dovolj daleč in ne bodo opremili nemškega gospodarstva za prihodnost.
Nemške Zelene je močno razočaral kompromis, po katerem bo vodenje notranjega resorja prevzel Seehofer in ga povrhu vsega še razširil na področje "domovine". V Levici so koalicijsko pogodbo kritizirali predvsem z oceno, da prinaša zgolj nadaljevanje že videnega. Ker ne bo višjih davkov za najbogatejše, po njihovem tudi ne bo denarja za nujne investicije, prekerno delo ter nizke plače in pokojnine pa bodo še naprej zaznamovali življenje milijonov Nemcev. Tudi v FDP so kritični, da bo nova koalicija "predvsem koalicija preteklosti".
Osnutek koalicijske pogodbe je sicer dolg 177 strani in nosi naslov "Nov preboj za Evropo / Nova dinamika za Nemčijo / Nova povezanost za našo državo". Glavni jabolki spora, zaradi katerih so se koalicijska pogajanja zavlekla za dobra dva dneva, sta bili zahtevi SPD, da se naredi konec "dvorazrednemu" zdravstvu in zaposlovanju ljudi za določen čas. Predvsem na področju delovnega prava je bila SPD uspešna in je v pogajanjih dosegla veliko.
Verjetna nova koalicija med drugim tudi napoveduje velike investicije v stanovanja, šolstvo, oskrbo starejših, varnost, integracijo beguncev, digitalizacijo in promet ter obljublja dodatno skrb za družine in upokojence. Kljub velikim načrtom, za katere naj bi v prihodnjih štirih letih namenila kar 46 milijard evrov, in dogovoru, da se davki ne bodo zviševali, načrtuje uravnotežen proračun brez primanjkljaja.
Osrednje mesto v koalicijski pogodbi je pripadlo evropski politiki. Nova vlada je pripravljena prispevati več v proračun EU ter obljublja ustanovitev evropskega denarnega sklada in prizadevanja za krepitev evrskega območja skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. V skladu z napovedmi koalicijska pogodba pravi, da naj bi število novih prosilcev za azil v Nemčiji ne preseglo 220.000 letno, a pri tem ne omenja "zgornje meje".