Tiskane izdaje
Vse od odkritja LSD pred več kot sedemdesetimi leti je bilo med raziskovalci veliko zanimanja za terapevtske učinke tega psihedelika. Zaradi rekreativne uporabe so raziskave za nekaj desetletij zamrle, v zadnjem času pa jih je spet več. Zahvala za to gre tudi švicarskemu psihiatru in raziskovalcu Petru Gasserju, ki je leta 2014 dobil vladno dovoljenje za uporabo psihedelikov v svoji psihoterapevtski praksi.
Leta 2008 ste kot prvi raziskovalec dobili dovoljenje vlade za študijo terapevtskih potencialov LSD. Rezultati raziskave, ki jo je financirala organizacija MAPS, Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies, so pri vseh sodelujočih pokazali izboljšanje psiholoških simptomov. Kako je potekala terapija, ki ste jo izvajali med raziskavo? Kako so se nanjo odzivali bolniki?
Vsak je imel dve celodnevni seansi z 200 miligrami LSD, med terapijami pa je bilo šest tednov premora. Šlo je za placebo nadzorovano študijo, kar pomeni, da so štirje od 12 pacientov imeli dve placebo seansi. Trije od teh štirih so se nato odločili, da bi imeli tudi seanso z LSD.
Vsa študija je bila del psihoterapevtske prakse, zato so imeli pacienti možnost priprave in integracije z običajnim terapevtskim pogovorom. Celodnevna seansa je potekala v moji pisarni ob navzočnosti še ene terapevtke. Paciente sva skupaj vodila skozi celotno izkušnjo z LSD. Zvečer smo po osmih ali desetih urah končali terapijo in si skupaj privoščili lažji obrok. Nato so pacienti noč preživeli v pisarni, kjer je nad njimi bedela tretja oseba. Bili so torej v varnem okolju. Običajno so kar dobro spali. Naslednji dan smo imeli sklepni pogovor o seansi, nato pa so bili odpuščeni domov.
Kaj je bil ključni trenutek v vaši psihiatrični karieri, ki vas je popeljal na pot raziskovanja psihedelikov?
Ko sem leta 1988 začel psihiatrično in psihoterapevtsko prakso, sem prišel v stik s substancami, ki povzročajo spremenjena stanja zavesti. V mojem kraju je bil namreč psihiater, ki je imel dovoljenje za zdravljenje z MDMA in LSD. Udeležil sem se ene seanse. To je bila za moje življenje zelo globoka izkušnja, zato sem se odločil, da bom sledil poti raziskovanja substanc, ki spreminjajo stanje zavesti. Kar je bila pomembna izkušnja zame, bi lahko oziroma bi morala biti tudi za moje paciente, sem razmišljal.
Z vašim prijateljem Petrom Oehnom, ki prav tako živi v Švici, sta prejemnika vladnega dovoljenja za uporabo LSD in MDMA pri psihoterapevtskem zdravljenju. Kdo so vaši pacienti? Kako predvidite, da bo pacientu pomagala prav psihoterapija z LSD?
Za uporabo LSD pri zdravljenju se odločam v okviru svoje terapevtske prakse, kar pomeni, da pacienti pridejo k meni in povprašujejo po tej terapiji ali pa jim sam predstavim ta način zdravljenja. Na splošno menim, da zdravljenje s pomočjo LSD lahko pomaga v večini primerov, v katerih deluje psihoterapija.
Raziskavo smo izvedli pri bolnikih z življenjsko nevarnimi boleznimi, toda zdravljenje z LSD ni omejeno na ta stanja. Na vladne organe se obrnem s temeljito pripravljenim poročilom, v katerem pojasnim, zakaj bi bilo zdravljenje z uporabo LSD koristno za posameznega pacienta. Ne gre toliko za diagnozo kot za ustreznost zdravljenja. Za bolnike, ki jih takšna terapija ne bi pomagala, niti ne poskušam pridobiti dovoljenja.
Katere so glavne prednosti psihedelične terapije pred klasično psihoterapijo?
Terapija z uporabo LSD je izkustvena terapija. Pacient doživlja nekaj precej neobičajnega, v smislu, da sebe doživlja v spremenjenem stanju zavesti, kjer je doživljanje bolj globoko in holistično. Njegovo dojemanje je torej precej širše kot v vsakodnevnem življenju, kar je lahko v veliko pomoč, saj sebe doživlja bolj celostno. Bolj celostno lahko doživi tudi celoten obstoj vsega, kar je, se počuti povezanega z naravo in drugimi ljudmi, kar je lahko zelo sproščajoča izkušnja, ne samo v fizičnem, ampak tudi psihološkem smislu. To so glavne prednosti v primerjavi z običajno terapijo.
Pri katerih psiholoških stanjih poleg anksioznosti pri življenjsko ogrožajočih boleznih je terapija z uporabo LSD lahko koristna?
Koristna je pri različnih psiholoških stanjih, kot so anksiozne motnje, depresija in odvisnost. Pri psihozah bi bil zelo previden, saj ljudje, ki trpijo za psihozo, izgubijo sposobnost dojemanja resničnosti. Ko vzamejo LSD, kar po svoje tudi povzroči začasno izgubo zmožnosti dojemanja resničnosti, je to zanje lahko nevarno. V raziskavi so pacienti, ki so jemali antidepresive, te za nekaj dni opustili, nato pa so jih jemali naprej.
Peter Gasser Foto: Osebni arhiv
Nekateri vzamejo LSD, da bi si pomagali pri depresiji, anksioznosti in drugih stanjih, vendar pri tem nimajo strokovne podpore terapevta, ki bi jim pomagal integrirati izkušnjo. Je lahko jemanje LSD v takih okoliščinah nevarno? Ali sta primerno okolje in vodenje terapevta zagotovilo, da ima pacient bolj prijetno in globljo izkušnjo?
Jemanje substanc v varnem okolju in z ustreznim vodenjem je seveda zelo pomembno in vsem bi priporočal, da to storijo v takšnih okoliščinah. Posebno v terapevtske namene pacientu nikoli ne bi smeli dajati substance, da jo vzame doma.
Po drugi strani moramo priznati, da marsikdo vsak konec tedna vzame LSD, očitno brez velikega tveganja, saj ni veliko hospitalizacij po uporabi te snovi v rekreativne namene. Po statistiki v Švici okoli 30.000 ljudi vsak mesec jemlje halucinogene droge. Glede na precej visoko število niti ni toliko zapletov. Lahko bi torej rekli, da večina uporabnikov, tudi zunaj terapevtske obravnave, kot kažem, ni v veliki nevarnosti. Seveda pa tega ne priporočam.
Ali terapijo z LSD izvajate samo kot del dolgoročne psihoterapije ali se odločate tudi za enkratne terapije?
Terapij z uporabo LSD brez predhodne in kasnejše terapije ne izvajam. V raziskavi smo prav tako imeli minimalno zahtevano število terapij. Menim namreč, da je tudi v raziskovalne namene potrebno psihoterapevtsko vodstvo za tovrstne izkušnje.
Razmišljate, da bi pri terapijah poleg LSD in MDMA uporabili še druge psihedelične substance, na primer psilocibin?
Morda bi bilo to koristno, vendar v Švici trenutno ni psilocibina, ki bi ga lahko uporabil za svoje terapije. Če bi ga imel na voljo, bi nekaterim pacientom morebiti priporočil terapijo prav s psilocibinom.
Aprila vam je vlada odobrila novo študijo o terapevtskih učinkih LSD, ki bo trajala do leta 2021. V čem bo drugačna od prve?
Nova raziskava bo obsežnejša, z večjim številom pacientov, in sicer jih bo 40, medtem ko jih je prva zajela 12. Tako bomo dobili statistično bolj zanesljive rezultate, kar je tudi glavni cilj raziskave.
Poleg tega bodo vključeni še pacienti s splošnimi anksioznimi motnjami. Radi bi imeli 60 odstotkov pacientov z anksioznostjo zaradi življenjsko ogrožajočih bolezni in 40 odstotkov takih, ki imajo anksiozne motnje brez spremljajočih bolezni.
