Tiskane izdaje
Rabat - Slovenski tekvondoist Ivan Trajkovič se z druge letošnje tekme velike nagrade v Maroku vrača neporažen, z bronom, nove 14,4 točke za svetovno jakostno lestvico in dolarskim tisočakom v žepu. Na prepričljivi poti proti vrhu ga ni, kot poroča STA, ustavil noben tekmec, temveč poškodba, ki mu jo je dve sekundi pred koncem četrtfinalnega obračuna prizadejal Nigerijec Abdoul Issoufou, zato je moral polfinalni dvoboj predati. Franka Anić je pokleknila že uvodoma pred Rusinjo Karino Ždanovo, jutri nastop čaka še Jureta Pantarja.
Trajkovič je tekmovanje odprl z zmago z 12:3 nad študentskim svetovnim prvakom in zmagovalcem lanskega odprtega prvenstva Poljske, Turkom Alijem Sarijem. V drugem dvoboju mu je nasproti stal še zahtevnejši tekmec, 23-letni Mehičan Bryan Salazar, ki je bil za Slovenca ravno tako prekratek. Četrtfinalna ovira pa ne bi mogla biti višja: Issoufou, svetovni prvak in lanski olimpijski finalist iz Ria, je z 207 centimetri za skoraj glavo večji od Trajkoviča, ki pa zlepa ni želel položiti orožja. Še več: Nigerijec je moral priznati njegovo premoč (6:9), je pa Ivanu z nespretnim udarcem v mednožje kljub zaščiti povzročil neprijetno bolečino, ki je bila prehuda, da bi lahko v polfinalu izzval še bronastega s svetovnega prvenstva, Rusa Romana Kuznecova.
»Ko se ne premikam, je bolečina znosna, ko pa skušam dvigniti nogo, je povsem drugae. K sreči ni krvi in upam, da razen bolečine drugih posledic ne bo. Če to odmislim, sem zelo zadovoljen, kot že vso sezono sem bil spet psihološko stabilen. Prva dva dvoboja, v katerih sem se meril z enako težkima tekmecema kategorije do 87 kilogramov, sem suvereno dobil in v obeh tudi ves čas nadziral rezultat, le v drugo sem imel nekaj težav zavoljo drsečega tatamija. V četrtfinalu sem vedel, da Nigerijcu ne smem prepustiti pobude, saj ne bi imel v tem primeru niti najmanjših možnosti za zmago,« je za STA misli strnil Trajkovič.
In še podrobneje opisal dvoboj, v katerem se je poškodoval: »Začel sem ga odlično in ušel s 4:0. V drugi rundi je bil nasprotnik sicer rahlo spredaj (5:4), a se mi je v tretji posrečil preobrat, 17 sekund pred koncem sem vodil z 8:5. Čeprav se ne zdi veliko, se lahko v zadnjih trenutkih veliko spremeni. Garal sem do konca. Dve sekundi prej, pri mojem vodstvu z 9:6, me je Issoufou udaril v mednožje. Če se to ne bi zgodilo, bi bil tudi v polfinalu s Kuznecovom - prepričan sem - obračun zelo zanimiv in kakovosten. Toda zdravje je prvo. Zelo sem zadovoljen, da se lahko s svojimi 85 kilogrami enakovredno kosam s temi orjaki.«
