Petek, 17. 8. 2018, 6.14
5 let, 8 mesecev
Marjan Šarec je novi predsednik vlade. Dobil je en glas več od pričakovanih. #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
52
Poslanci DZ so s 55 glasovi za in 31 glasovi proti predsednika LMŠ Marjana Šarca izvolili za novega predsednika vlade. Pred glasovanjem je imel zagotovljenih 52 glasov petih strank bodoče koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in poslancev Levice. Zanj sta predvidoma glasovala tudi oba predstavnika manjšin. Neznanka ostaja, kdo je prispeval 55. glas.
"Obljubljam, da bom deloval v dobro vseh, ne samo tistih, ki so me podprli," je po izvolitvi dejal Šarec, ki je že zaprisegel kot predsednik vlade. Dodal je, da to še ni zadnji, ampak je šele prvi korak k oblikovanju 13. slovenske vlade.
Šarec je dejal, da je bila podpora 55 poslancev več, kot je pričakoval. "Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej," je izpostavil. Zahvalil se je tako tistim, ki so ga podprli, pa tudi tistim, ki ga niso.
Na tajnem glasovanju so bile sicer glasovnice razdeljene 87 poslankam in poslancem. Vsi so glasovnice tudi oddali, pri čemer je bila ena neveljavna. Po informacijah časnika Večer glasovnic niso prevzeli Janez Janša, Jože Tanko in Dejan Kaloh iz SDS. Sicer pa časnik še navaja, da naj bi bila ena glasovnica označena s podpisom poslanca, a ne tudi s čigavim.
Kot so povedali v LMŠ, naj bi namesto Šarca postala poslanka osnovnošolska učiteljica glasbene umetnosti Karla Urh.
Prihodnje koalicijske partnerice se v teh dneh sicer že dogovarjajo o razdelitvi resorjev, usklajevanja o tem pa naj bi nadaljevali tudi danes.
Med prednostnimi nalogami vlade bo zdravstvo
Šarec je še pred izvolitvijo v nagovoru v DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in med drugim opozoril tudi na zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.
Šarec je v nagovoru poslancem na izredni seji DZ povedal, da bo zdravstvo med največjimi prioritetami dela te vlade. Priznal je, da bo to področje tudi najtežje. "Ljudje pričakujejo ureditev razmer in skrajšanje čakalnih dob ter zavedanje, da je nekomu mar za njih," je dejal in dodal, da si vsak zasluži celostno obravnavo, ki bi jo sistem javnega zdravstva moral ponujati. Dejal je, da bo porabil vso energijo za sodelovanje na terenu za skupni cilj skrajševanja čakalnih vrst in lajšanje težav bolnikov.
Gospodarstvo mora biti pripravljeno na ohlajanja
Pri gospodarstvu je poudaril, da so potrebne nove visokotehnološke naložbe, pri čemer bo izražena skrb za okolje in zdravje ljudi, hkrati pa pomenijo dodano vrednost. Ker je naše gospodarstvo izvozno naravnano, je treba biti pripravljen, ko se bo pojavilo novo ohlajanje gospodarstva.
"Javno zdravstvo in druge javne storitve so temelj, na katerem stoji ali pade država," je prepričan šarec, pri čemer je omenil nekatere slabosti. Tako je dejal, "da naše šolstvo postaja brezplačni proizvajalec kadrov za tujino".
Šarec opozoril na zastarelo železniško infrastrukturo
Nujna pa je tudi povezava s področjem okolja in infrastrukture, saj bomo le s sodobnimi cestnimi in železniškimi povezavami konkurenčni in ne bomo zapravili dobre geostrateške lege, kar se deloma že dogaja. Kot je dejal, je zlasti železniška infrastruktura zelo zastarela, zato trpi logistika, ki je temelj sodobnega gospodarstva. Posebej je omenil še malo gospodarstvo. Samostojni podjetniki in družinska podjetja pripomorejo dobršen delež k gospodarski rasti, srečujejo pa se z vrsto vsakodnevnih težav, ki največkrat izhajajo iz neživljenjske zakonodaje. Prepričan je, da jim bo uspelo kakšno stvar spremeniti.
"Gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika"
Dotaknil se je javnega sektorja in poudaril, da gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, temveč morata delati z roko v roki. Čeprav številni javni sektor omejujejo le na javno upravo, je to po njegovih besedah daleč od celote. "Pavšalne ocene, da je javni sektor prevelik, niso na mestu, gre le za vprašanje organizacije in razporeditve kadra ter motivacije za dobro delo," je menil Šarec.
Ne bo sprejel prepirov, ali je pomembnejša vojska ali policija
Poudaril je, da nikakor ne bo privolil v prepire o tem, ali je pomembnejša vojska ali policija, saj sta obe strukturi življenjskega pomena za normalno delovanje države. V obeh so srčni in predani ljudje, ki po Šarčevih besedah niso dovolj plačani za svoje delo, a ga predano opravljajo. Bo pa nujno nadaljevati urejanje vprašanja kadra in opremljenosti, hkrati pa jim dati vedeti, da jih politika ceni.
"Brez skrbi, imam univerzitetno izobrazbo, ki si je nisem kupil. Znam pa se pogovarjati tudi v tujih jezikih," je v nagovoru na seji DZ še poudaril Šarec.
"V zdravstvu moramo okrepiti informacijsko tehnologijo. Zaposlene moramo razbremeniti birokracije."
"Zagotoviti moramo optimalno vodenje zdravstvenih ustanov."
"Porabil bom vso energijo za sodelovanje na terenu za skrajšanje čakalnih vrst in odpravo drugih težav na zdravstvu."
"Druga ključna prioriteta je nacionalna varnost. Svet se spreminja, žal ne na bolje."
"Prioriteta ostaja varovanje južne meje, saj se število ilegalnih prehodov povečuje. Do zdaj smo to delali uspešno."
"Slovenija bo lahko uspešna le, če bo dobro delovalo tudi gospodarstvo."
"Gospodarstvo potrebuje visokotehnološke naložbe."
"Gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, temveč morata delati z roko v roko."
"Nujno bo vzpostaviti demografski sklad."
"Potrebno bo povečanje deleža BDP, namenjenega za kulturo."
"Vlagali bomo napore v razreševanje obmejnih sporov s Hrvaško in takojšnjo pripravo na predsedovanje Svetu EU."
Kot je znano, so v drugem krogu izbire mandatarja predlog Šarčeve kandidature za predsednika vlade v DZ vložili poslanci strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, podporo pa so mu napovedali tudi v Levici, s katero so omenjene stranke parafirale sporazum o sodelovanju z manjšinsko vlado.
So pa stranke prihodnje koalicije danes umaknile svoj predlog za razrešitev predsednika DZ Mateja Tonina. Potem ko so poslanci petih strank in Levice vložile predlog za širitev dnevnega reda seje z glasovanjem o Toninovi razrešitvi, je namreč ta sporočil, da bo odstopil sam.
Kot je napovedal, bo odstopil takoj po imenovanju podpredsednic DZ. Na izredni seji bodo namreč poslanke in poslanci odločali tudi o predlogih, da se na podpredsedniški mesti iz vrst koalicije imenujeta poslanki Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).
Tako je DZ ob začetku seje soglasno potrdil predlog dnevnega reda. Po njem bodo volitve mandatarja danes edina točka, ki jo bodo obravnavali. Sejo bodo nato nadaljevali v četrtek, ko bodo odločali tudi o predlaganih podpredsednicah DZ.
Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je v svoji predstavitvi stališč med drugim dejal, da bo vlado podprla koalicija strank, "ki ji pravimo najbolj pragmatično-konformistična koalicija po osamosvojitvi". Po prepričanju NSi to ni vlada v interesu Slovencev. "Bojimo se, da bo to zgolj izvršni svet tako imenovane tranzicijske levice, katerega izključna naloga bo ohranjanje obstoječih privilegijev oziroma zaviranje razvoja v splošno korist državljanov," je dejal.
Predsednik SD Dejan Židan je dejal, da je danes edino pomembna izvolitev mandatarja, da bo lahko čim prej sestavil vlado, ki bo začela uresničevati dober koalicijski program. "Ta vlada vas bo prijetno presenetila. Ta vlada verjame, da bo delala štiri leta. Ni ne prva in ne zadnja manjšinska vlada," je dejal.
"Zelo sem vesel, da lahko prihodnjemu mandatarju predam državo v veliko boljši kondiciji, kot sem jo sam leta 2014 prejel, ko je bila Slovenija še v krizi," je pred sejo dejal predsednik SMC in premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. Zatrdil je, da bo SMC danes "brez kakšnih manipulacij" podprla mandatarja in da v njihovi poslanski skupini ne potrebujejo "nobenih kontrol, nobenih fotografij".
Poslanec SDS Tomaž Lisec je pred sejo dejal, da je zadnji čas, da se koalicija končno sestavi in začne delati, saj je ogromno odprtih vprašanj in težav. Novi vladi in novim koalicijskim poslancem je zaželel obilo modrosti pri sprejemanju odločitev in zatrdil, da bo njihova opozicijska drža konstruktivna.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je poudaril, da je bil Šarec za DeSUS vseskozi edini sprejemljivi mandatarski kandidat. Po njegovih besedah je DeSUS h koalicijskim pogajanjem pristopil konstruktivno in je z rezultatom zadovoljen, saj mu je v sporazum uspelo vnesti vse "strankine vitalne interese". Opozoril je na izboljšanje položaja upokojencev.
Vodja poslanske skupine SAB Marko Bandelli je dejal, da bodo danes naredili prvi korak do levosredinske vlade, v kateri bodo lahko svoje načrte uresničili v veliki meri. Tako je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo povišali odstotek za odmero pokojnin in ukinili krizno varčevanje pri upokojencih, prav tako bodo takoj začeli reševanje kaosa v zdravstvu. V programu so po njegovih besedah poudarili tudi ureditev položaja mladih, ki med drugim opozarjajo na stanovanjsko politiko.
Tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je napovedal podporo Šarčevi kandidaturi za predsednika vlade. Kot je dejal, se v stranki zavedajo, da Slovenija dobiva vlado s pomanjkljivostmi, a je nastajajoča vlada edina možna v zdajšnjih okoliščinah. Poudaril je, da se Levica ni branila odgovornosti in se je zato potrudila uskladiti s peterico koalicijskih strank.
Vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je Šarčeve obljube označil za lepe, a se sprašuje, v kolikšni meri bodo uresničene. Čeprav v SNS Šarca ne bodo podprli za mandatarja in bo nova vlada nastala brez njihovih glasov, pa je napovedal, da bodo poslanci SNS podprli projekte, če bodo dobri za državo. Dvomi sicer, da bo tega veliko.Predsednik Pahor zaželel Šarcu uspešno delo v korist Slovenije
V kratkem pogovoru je predsednik Borut Pahor po glasovanju Šarcu zaželel uspešno delo v korist Slovenije in vseh njenih ljudi, ter se predsedniku vlade priporočil za dobro sodelovanje, so sporočili iz urada predsednika republike.
Čestitke Šarcu poslali tudi iz EU
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v čestitki Marjanu Šarcu izrazil prepričanje, da bo Slovenija še naprej spodbujala sodelovanje in dialog v regiji in celi Evropi.
"Prepričan sem, da bo Slovenija v vašem mandatu še naprej spodbujala sodelovanje, dialog in spravo, ki so ključnega pomena za stabilnost in blaginjo v regiji kot tudi celi Evropi," je zapisal Tusk.
Dodal je, da mu želi še veliko uspeha v vodenju države in da se zanaša na njegovo podporo v upravljanju številnih izzivov, s katerimi se dandanes sooča Evropa, še piše v pismu, ki so ga objavili na spletni strani Evropskega sveta.
Sodelovanja se veseli tudi britanska premierka
Čestitke je posredovala tudi britanska premierka Theresa May. Kot so sporočili iz Downing Streeta preko Twitterja, se veseli sodelovanja, medtem ko se še naprej krepijo odnosi med Veliko Britanijo in Slovenijo.
52