Sanjsko bi bilo, če bi bila Slovenija del SP v Rusiji

Brdo pri Kranju – Miha Mevlja je lani dobrodošlo poživil slovensko reprezentanco. Od debija na tekmi s Turčijo je dvigoval svojo formo po krivulji eksponentne funkcije, dokončno je opozoril nase po selitvi v Rusijo. Nogometaš, ki je med najbolj priljubljenimi v Rostovu in najbolje ocenjenimi igralci pri ruskih novinarjih, je dober sogovornik in resen kandidat za enajsterico, ki bo v nedeljo (20.45) pritekla na zelenico slovitega štadiona Hampden Park.

Kako se počuti nogometaš, ki ima v začetku marca v nogah več kot 30 tekem?

V prejšnji sezoni sem končal blizu številke 50 ... Ritem tekem je neusmiljen, v zadnjem mesecu sem igral 7, 8 tekem, svoje opravijo tudi dolga potovanja. Če igraš tako pomembne tekme kot v zadnjem času mi, se telo psihično in fizično utrudi. Toda motiv in uspešna regeneracija te ženeta naprej.

V novi sezoni ste spoznali romunsko prvenstvo in pokal, nato Rusijo, evropsko ligo in ligo prvakov. Kako velik preskok je to?

Nikdar nisem prehiteval po desni, vselej sem šel korak za korakom, in to se mi je obrestovalo. Slovenci resda ne spremljajo romunske lige, zato ne vedo, kako močna in zahtevna je ter medijsko fantastično pokrita. Romunska izkušnja mi je dala ogromno, nenazadnje sem prišel v reprezentanco v času igranja za Dinamo. Poleti sem dobil možnost odhoda v Rusijo, naredil sem še stopnico višje.

Kako to, da ste izbrali karierno pot prek Švice, Izraela, Romunije do Rusije, morda vas bo zanesla še kam? Je bila to težja pot, kot bi bila denimo proti Italiji?

Ne bi rekel. Nikdar nisem imel za seboj ljudi, ki bi me prodajali v neke klube, ki bi mi kaj uredili in podobno. Vse sem si priboril sam. Še zdaj hodim po tej poti sam s pomočjo ljudi, ki so mi vselej stali ob strani. Doživel sem veliko novega, obogatil svojo življenjsko izkušnjo, igral v različnih prvenstvih, spoznal veliko novih ljudi in navezal nove stike. Ni mi žal.

Ste osvojili tudi jezike?

Drži, kariera nogometaša je koristna tudi na tem področju … Francosko sem se naučil v Švici, romunsko v Bukarešti, vse bolj spoznavam tudi ruščino. Na začetku sem se lovil, ko so govorili hitro med seboj, ampak tako je pri večini jezikov. Italijansko znam seveda še od prej.

Bi lahko izpostavili nekaj značilnosti ruskega prvenstva?

V vsaki ekipi je lahko na igrišču 5 tujcev, prijavljenih pa je še več. Ko napoči čas za reprezentančne akcije, je pri nas v Rostovu bolj malo kandidatov za trening ... Vsi tujci so kakovostni, ob njih pa so najboljši Rusi. V seštevku gre za zanimivo in močno prvenstvo. Igra se taktično vrhunsko, igra je hitra in polna kontaktov. Najmočnejši moskovski klubi in Zenit so medijsko najbolje pokriti, imajo najboljše nogometaše in največje proračune.

Rostov obvladuje močan predsednik, kar je značilno za Rusijo?

Klub je v lasti mesta, glavno besedo ima župan. Pri nas bo tudi pet tekem svetovnega prvenstva 2018, novi štadion za 45.000 navijačev naj bi zgradili do oktobra. Zdaj igramo na manjšem objektu Olimp-2, ki sprejme 15.000 gledalcev.

Kakšno je življenje v Rostovu?

Ni nizkih temperatur, ta čas vlada 15 stopinj Celzija ... Zime so normalne, ni kot denimo v Tomsku ali kje drugje v Sibiriji. Ljudje so me sprejeli toplo, tudi navijači so zadovoljni, v mestu nas prepozna večina, obisk tekem je dober.

Na vse tekme potujete z letalom?

Na večino, le v Krasnodar ne.

Igralsko ste se uveljavili tudi v reprezentanci U-21, ko jo je vodil Tomaž Kavčič. Tedaj ste menjali igralne položaje?

Drži, povečini sem igral v zvezni vrsti, selektor Kavčič pa me je dvakrat uporabil na položaju štoperja. Povečini sem igral kot zvezni nogometaš tako v Novi Gorici kot selekciji U-21. V Švici in Izraelu je bilo podobno, na položaj štoperja pa so me »premestili« v Romuniji.

Kaj vam bolj ustreza?

Zdaj sem že tri leta v obrambi, to mi ne predstavlja težave.

Pričakujete nastop v Glasgowu od prve minute tekme?

Vsak igralec si želi igrati od prve minute, tudi jaz. Toda odločitve sprejema selektor, na koncu bo pomemben le naš ekipni uspeh v Glasgowu. Šteje le pozitiven rezultat.

V Sloveniji je požel veliko pozornosti vaš nastop v Manchestru, je bila za vas običajna tekma?

Vemo, kakšen klub je Manchester United. Četudi trenutno ne zaseda vrha premier league, je eden najbolj priljubljenih klubov na svetu. Lepo je, če slovenski igralci delamo reklamo Sloveniji. Vsi radi gledamo Slovence na takšnih tekmah.

Zmanjkal vam je le gol?

Pokopal nas je prejeti gol že na prvi tekmi v Rusiji. Vedeli smo, da moramo v Manchestru zabiti najmanj en gol, to je velik izziv. Kljub temu smo imeli priložnosti ... Rusi cenijo, kar smo dosegli v Evropi, Rostov je manjši klub za ruske razmere. Prav z našimi točkami pa so Rusi na evropski klubski lestvici prehiteli Portugalce, zato bodo imeli po novem dva kluba neposredno v ligi prvakov, enega pa v kvalifikacijah.

Ste v Rostovu dobili občutek, da v Rusijo prihaja SP? Verjamete, da bodo dobro pripravljeni?

Seveda. Rusi gradijo štadione, predvsem pa cestno-prometno infrastrukturo, letališča, bolnišnice, druge pomembne stavbe. Tudi v medijih zasedajo več prostora tematike, povezane z mundialom. Prepričan sem, da bodo Rusi pričakali turnir dobro pripravljeni in da nas čaka zanimivo svetovno prvenstvo. Veliko so investirali na vseh ravneh, nogometaši in navijači bodo dobili vrhunske razmere.

Tudi slovenski?

To bi bilo sanjsko. Lepo je igrati na ruskih štadionih, ne morem izpostaviti ene slabe stvari o tamkajšnjem življenju. Rusi resda večkrat rečejo, da niso vselej navdušeni nad nogometom, toda ko beseda nanese na mundial, postanejo ponosni.

Pogledujete naprej, pri 26 letih prihajate v najboljša leta?

Najprej želim do konca sezone ohraniti kontinuiteto iger in dobrih nastopov. Nikamor se mi ne mudi, pogodbo imam sklenjeno do poletja 2019, redno igram, nimam težav s poškodbami, tudi ruska liga mi ustreza.