Posebni oddelek specializiranega tožilstva je namreč vzel pod drobnogled kriminalistično preiskavo, ki pred petimi leti ni ugotovila elementov pranja denarja. Pobudo za preiskavo naj bi dalo notranje ministrstvo.
V kriminalistični policiji leta 2012 niso našli podlage, da bi lahko preganjali pranje denarja, saj iz tujine niso dobili nobenih informacij, da bi bil iranski državljan, ki je v Sloveniji prejel za skoraj milijardo dolarjev nakazil, vpleten v pranje denarja. Zato tudi pranja denarja ni bilo, je poročala POP TV.
Kriminalistična policija je preko Interpola in drugih mednarodnih inštitucij preverjala, ali je bil iranski državljan vpleten v kazniva dejanja, ki bi lahko imela za posledico milijonsko premoženjsko korist. A odgovora, ki bi to potrdil, ni bilo.
Bodo pa po informacijah televizije na pobudo direktorata ministrstva za notranje zadeve vse okoliščine te preiskave zdaj preverili še tožilci, ki preganjajo uradne osebe. To je mnoge presenetilo, saj gre za nekakšno nezaupnico znotraj inštitucije. Sicer pa tudi nacionalni preiskovalni urad ponovno preverja, ali so bili kakšni znaki pranja denarja in ali so morda kazniva dejanja zagrešili bančniki, je še poročala POP TV.
Primer domnevnega pranja denarja prek NLB je v začetku junija letos razkrila komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, in sicer na podlagi dokumentacije, ki jo je dobila od parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z domnevnimi zlorabami v bančnem sistemu.
Ugotovili so, da je iranski državljan v letih 2009 in 2010 prejemal nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran na svoje račune pri NLB in denar naprej nakazoval na več kot 9000 naslovov v tujini.
V DZ so julija ustanovili preiskovalno komisijo, ki ugotavlja politično odgovornost pri sumih pranja denarja s temi posli. Vodi jo Jani Möderndorfer (SMC).
Predsednik komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims (SDS) je septembra, ko je komisija potrdila poročilo v tej zadevi, dejal, da indici kažejo, da je šlo za vnaprej dogovorjeno pranje denarja in da so bili o tej zadevi v preteklosti obveščeni tako takratni predsednik države, vlade, ministri za finance, notranje zadeve in nekateri drugi, ne pa tudi DZ. Podatki o tej zadevi so se, kot meni Grims, "ustavljali" najprej na uradu za preprečevanje pranja denarja in nato še na Komisiji za preprečevanje korupcije. Komisija je poročilo in ugotovitve poslala NPU in tožilstvu.
DZ je zadevo obravnaval septembra in generalni policijski upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, Banki Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije predlagal, naj v roku treh mesecev opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih v primeru teh poslov.