Slabo bruseljsko spričevalo za slovenske reforme
Analitiki EK opozarjajo na pretirano birokracijo, premalo konkurence v javnih naročilih, zapletene davke, rast državnih izdatkov, pokojninsko tveganje, težave za financiranje inovativnih podjetij …
Odpri galerijo
Iz evropske komisije opzarjajo, da se je tveganje revščine in socialne izključenosti znižalo, a ostaja višje od povprečja v EU. FOTO: Roman Šipić
Evropska komisija v reformnih in proračunskih priporočilih pričakuje od Slovenije, da bo bolj vzdržno uredila javne finance, podaljšala upokojitveno starost, naredila zdravstveno reformo, poskrbela za sistem dolgotrajne oskrbe, uredila sistem javnih naročil, pospešila privatizacijo podjetij v državni lasti …
Ne glede na dobra gospodarska gibanja in napovedi je Bruselj kar kritičen do (ne)narejenega na reformnem področju. V analizi ugotavljajo, da obstaja tveganje za precejšnje odstopanje od proračunskih ciljev za leto 2018. Sloveniji priporočajo, naj omeji javne izdatke za znižanje strukturnega primanjkljaja (neodvisnega od cikličnih gospodarskih gibanj in enkratnih dejavnikov) v višini 0,65 odstotka BDP.
Ne glede na že uravnotežene javne finance, ki so v boljšem položaju predvsem po zaslugi hitre rasti, pričakujejo sprejetje ukrepov na strukturnem področju, da bodo razmere skladne s paktom stabilnosti in rasti.
Opozarjajo tudi na negotovosti glede prihodnje zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, predvsem z vidika stroškovne učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti.
Na pokojninskem področju pogrešajo konkreten akcijski načrt. Izzivi ostajajo prehitro upokojevanje in dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema. Opozarjajo, da se je tveganje revščine in socialne izključenosti zmanjšalo, a ostaja večje od povprečja v EU.
Na trgu dela opažajo pomanjkanje delavcev v več poklicih. Je pa delež zaposlenosti in dejavnosti starejših med najmanjšimi v EU. Tudi v strategiji aktivnega staranja pogrešajo konkretne načrte.
Pri financiranju podjetij opažajo odvisnost od bančnega financiranja, zato predlagajo razvoj alternativnih opcij. To da še posebno velja za hitro rastoča inovativna podjetja, ki jih v Sloveniji ni veliko in nimajo zadostne podpore za rast. »Inovativna podjetja bi tudi imela koristi od bolj učinkovitega javnega raziskovanja, ki ga zdaj ovirajo težave pri privabljanju domačih in tujih talentov, pa tudi pomanjkanju financiranja, ki bi temeljilo na dosežkih,« še pišejo v Bruslju.
Opozarjajo na visoko raven administrativnih in regulativnih bremen v državi. »Birokracija je ena od glavnih ovir za poslovanje v Sloveniji,« ugotavljajo analitiki evropske komisije. Davčni postopki da so nejasni in zapleteni. Znaten del načrtov za zmanjšanje administrativnih bremen se še ne izvaja.
Ugotavljajo, da so učinkovita javna naročila ključna za nadzor stroškov in izboljšanje kakovosti zdravstvenega sektorja. Opozarjajo, da so javna naročila v Sloveniji sploh neučinkovita in pomanjkljivo transparentna. Tudi konkurenčnost med ponudniki je majhna. Profesionalizacija vpletenih v javna naročila da je nizka in varovalk pred korupcijo je le nekaj. Stopnja neodvisnosti revizijske komisije je v očeh Bruslja nizka. Pričakujejo več protikorupcijskih reform.
Po ugotovitvah evropske komisije delež državnega lastništva v gospodarstvu ostaja velik, načrti za privatizacijo se izpolnjujejo počasi. Napredek privatizacije da bi povečal zmožnost preživetja podjetij na dolgi rok in zmanjšal tveganja za javne finance.
Ne glede na dobra gospodarska gibanja in napovedi je Bruselj kar kritičen do (ne)narejenega na reformnem področju. V analizi ugotavljajo, da obstaja tveganje za precejšnje odstopanje od proračunskih ciljev za leto 2018. Sloveniji priporočajo, naj omeji javne izdatke za znižanje strukturnega primanjkljaja (neodvisnega od cikličnih gospodarskih gibanj in enkratnih dejavnikov) v višini 0,65 odstotka BDP.
Ne glede na že uravnotežene javne finance, ki so v boljšem položaju predvsem po zaslugi hitre rasti, pričakujejo sprejetje ukrepov na strukturnem področju, da bodo razmere skladne s paktom stabilnosti in rasti.
Opozarjajo tudi na negotovosti glede prihodnje zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, predvsem z vidika stroškovne učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti.
Tveganje revščine in socialne izključenosti še vedno večje od povprečja EU
Na pokojninskem področju pogrešajo konkreten akcijski načrt. Izzivi ostajajo prehitro upokojevanje in dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema. Opozarjajo, da se je tveganje revščine in socialne izključenosti zmanjšalo, a ostaja večje od povprečja v EU.
Na trgu dela opažajo pomanjkanje delavcev v več poklicih. Je pa delež zaposlenosti in dejavnosti starejših med najmanjšimi v EU. Tudi v strategiji aktivnega staranja pogrešajo konkretne načrte.
Pri financiranju podjetij opažajo odvisnost od bančnega financiranja, zato predlagajo razvoj alternativnih opcij. To da še posebno velja za hitro rastoča inovativna podjetja, ki jih v Sloveniji ni veliko in nimajo zadostne podpore za rast. »Inovativna podjetja bi tudi imela koristi od bolj učinkovitega javnega raziskovanja, ki ga zdaj ovirajo težave pri privabljanju domačih in tujih talentov, pa tudi pomanjkanju financiranja, ki bi temeljilo na dosežkih,« še pišejo v Bruslju.
Birokracija, birokracija ...
Opozarjajo na visoko raven administrativnih in regulativnih bremen v državi. »Birokracija je ena od glavnih ovir za poslovanje v Sloveniji,« ugotavljajo analitiki evropske komisije. Davčni postopki da so nejasni in zapleteni. Znaten del načrtov za zmanjšanje administrativnih bremen se še ne izvaja.
Ugotavljajo, da so učinkovita javna naročila ključna za nadzor stroškov in izboljšanje kakovosti zdravstvenega sektorja. Opozarjajo, da so javna naročila v Sloveniji sploh neučinkovita in pomanjkljivo transparentna. Tudi konkurenčnost med ponudniki je majhna. Profesionalizacija vpletenih v javna naročila da je nizka in varovalk pred korupcijo je le nekaj. Stopnja neodvisnosti revizijske komisije je v očeh Bruslja nizka. Pričakujejo več protikorupcijskih reform.
Po ugotovitvah evropske komisije delež državnega lastništva v gospodarstvu ostaja velik, načrti za privatizacijo se izpolnjujejo počasi. Napredek privatizacije da bi povečal zmožnost preživetja podjetij na dolgi rok in zmanjšal tveganja za javne finance.
