Tiskane izdaje
December se je šele dobro začel, a vzdušje je že zelo praznično. Po mestih visijo kilometri in kilometri luči, vse trgovine so spremenile svojo podobo, na vsakem koraku lahko kupite najboljše drugačno darilo za svojo mamo, hči, sina, moža, prijatelja, prijateljice, ..., najbolj zaželeni izdelki so že v akciji, povsod dobite okraske, zavijalni papir, ...
S prijatelji se že dogovarjate, kdaj se boste končno videli in spili kuhančka iz kozarca za enkratno uporabo na eni izmed mestnih stojnic, a hkrati ugotavljate, da imate samo še en večer do konca leta prost zanje. Razmišljate, kaj boste oblekli za službeno zabavo, kjer bo hrane na pretek, pijača pa bo tekla v potokih, vmes pošljete še SMS v dobrodelne namene in če še niste, mogoče letos nekomu namenite 0,5 odstotka svoje dohodnine.
Treba je okrasiti in čim več kupiti. Foto Aleš Černivec/Delo
Doma že krasite okna, razmišljate o nakupu novoletnega dreveščka in mogoče celo prižigate sveče ob vsaki novi adventni nedelji. Prva darila ste že podarili, veliko jih še morate razdeliti. Vsakemu vsaj kakšno malenkost, kajne? Vsakič, ko zavijete v trgovino, naboru darilc dodate še kakšno, saj je treba imeti zalogo, za vsak primer, če kdo nenapovedan pride na obisk ali če bom kam povabljen/a. Na koncu decembra vedno kaj ostane, pa je bolje tako, kot pa da bi zmanjkalo. In do konca meseca, ko bodo prazniki dejansko prišli, bomo že vsi utrujeni, naveličani in brez denarja ali v večjih dolgovih kot pred začetkom decembra.
Zakaj vse to? Nas vse to res osrečuje? Smo na ta način manj osamljeni?
Lahko rečemo, da smo na koncu praznikov bogatejši, spočiti, bolj zadovoljni?
Ali pač počnemo vse to, ker se to v tem času počne?
Zamislite si, da ta praznični mesec posvetite samo praznovanju v družbi svojih najbližjih. Da namesto nakupovanju čas posvetite njim in sebi. Če vam obdarovanje pomeni veliko, si za vsakega izmed njih zamislite darilo, ki jim bo dejansko nekaj pomenilo - ga izdelajte sami ali kupite nekaj, kar ta oseba res potrebuje ali si želi.
Si predstavljate, da v celem mesecu ne dobite prav ničesar, česar ne potrebujete in kar ponavadi samo nekam odložite in po določenem času samo še vržete v smeti? Potem pa si zamislite še, da pri obdarovanju ne uporabljate nobene embalaže, ki je namenjena samo temu, da nekaj lepo zgleda in gre takoj po odvijanju v smeti.
Darila je mogoče tudi izdelati. Foto Leon Vidic/Delo
Če si vse to lahko zamišljate, poskusite narediti še korak naprej - zamislite si, da si lahko v tem času vzamete čas za kar koli, kaj bi počeli? In s kom bi to počeli? Če vam je vse to uspelo in če to še uresničite, boste eden redkih, ki boste lahko rekli, da ste se rešili izpod okupacije praznikov. Tistih praznikov, ki so jih v svoj prid oblikovali tisti, ki si od njih obetajo velike zaslužke. Dobili pa boste nazaj praznike, kakršne si zaslužite - takšne, ki vam bodo prinesli zadovoljstvo in zaslužen počitek. Hkrati pa boste nazaj dobili še čas, zase, svoje najbližje in za doživetja, ki si jih resnično želite. Pa še denarnica ne bo čisto prazna, ko bo vsega tega konec, in zato v prvem mesecu naslednjega leta ne bo treba zategovati pasu.
Takšni prazniki pa bodo imeli pozitivne učinke tudi na druge, saj s svojimi nakupi ne boste podprli izkoriščanja ljudi in okolja ter proizvodnje dodatnih odpadkov, ki obremenjujejo naše okolje.
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič je predstavnik WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
Po arhivu eko blogov lahko brskate TUKAJ.
