»Nekega dne prava evropska armada«
Nemška kanclerka prepričana, da moramo Evropejci za lastno preživetje vzeti odgovornost v svoje roke
Odpri galerijo
Nemška kanclerka Angela Merkel je predstavila svoje vizijo in predloge za prihodnost EU. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Strasbourg - »Nacionalizem in egoizem ne smeta v Evropi nikoli več imeti možnosti. Marveč strpnost in solidarnost sta naši skupna prihodnost. Splača se potruditi,« je nemška kanclerka Angela Merkel sklenila nestrpno pričakovani govor o prihodnosti EU. Razlegel se je močan aplavz, a tudi glasniki vzkliki nezadovoljstva nekaj poslancev iz evroskeptičnih vrst.
Kanclerka je v svojem govoru vztrajala pri temeljnih nemške evropske politike zadnjih let. Prave, trdnejše vizije, nadgrajene s konkretnimi predlogi, je bilo veliko manj kot v govorih, denimo, francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Kljub temu si je za preostanek svojega mandata, predvidoma leta 2021, zastavila tri področja dela v EU.
Časi, ko smo se lahko brez zadržkov zanašali na druge, da so minili. »Evropejci moramo bolj prevzeti odgovornost v lastne roke, če želimo preživeti,« je povedala. Zavzela se je, da bi »nekega dne« oblikovali pravo evropsko armado. Tako bi svetu pokazali, da med evropskimi državami nikoli ne bo vojne, je citirala predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Takšna evropska vojska v očeh ne bi bila usmerjena proti Natu, marveč je zamišljena kot njegova dobra dopolnitev. Merklova je naklonjena temu, da v EU na področju zunanje politike ne bi bilo več vedno treba odločati s soglasjem vseh članic.
Drugo področje je »gospodarski uspeh Evrope«. Nemška kanclerka je prepričana, da območje evra potrebuje še kar nekaj utrditve in skladno z načrti bodo decembra, v navezi s Francijo, postavljene nove rešitve. Zagovarjala je tudi uvedbo digitalnega davka (če ne bo uspeha na globalni ravni, le v EU) in spodbujanju inovacij kot temelju prihodnje blaginje.
Tretja ključna točka so migracijsko-azilna vprašanja: »Evropa še ni tako enotna, kot bi si želela,« je pojasnjevala, Sicer je bilo nekaj napredka - zavedanje, da je nujen dober nadzor zunanje meje. Prepričana je , da Evropejci pričakuje, da se EU uspešno loteva treh omenjenih treh tem.
V bolj splošnih okvirih je kot temelj EU postavila solidarnost »kot univerzalno temeljno vrednoto, odgovornost za skupnost, pozitivno razumljen lasten interes.« »Solidarnost je del evropske DNK,« je prepričana Merklova. To ne zadeva le begunsko vprašanje, marveč tudi pomoč pri naravnih katastrofah ali v dolžniških krizah.
Tudi spoštovanje pravne države je pri vrhu njena temeljna drža »EU lahko deluje samo kot skupnost prava,« je povedala.
Kanclerka je v svojem govoru vztrajala pri temeljnih nemške evropske politike zadnjih let. Prave, trdnejše vizije, nadgrajene s konkretnimi predlogi, je bilo veliko manj kot v govorih, denimo, francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Kljub temu si je za preostanek svojega mandata, predvidoma leta 2021, zastavila tri področja dela v EU.
Časi, ko smo se lahko brez zadržkov zanašali na druge, da so minili. »Evropejci moramo bolj prevzeti odgovornost v lastne roke, če želimo preživeti,« je povedala. Zavzela se je, da bi »nekega dne« oblikovali pravo evropsko armado. Tako bi svetu pokazali, da med evropskimi državami nikoli ne bo vojne, je citirala predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Ne proti Natu
Takšna evropska vojska v očeh ne bi bila usmerjena proti Natu, marveč je zamišljena kot njegova dobra dopolnitev. Merklova je naklonjena temu, da v EU na področju zunanje politike ne bi bilo več vedno treba odločati s soglasjem vseh članic.
Drugo področje je »gospodarski uspeh Evrope«. Nemška kanclerka je prepričana, da območje evra potrebuje še kar nekaj utrditve in skladno z načrti bodo decembra, v navezi s Francijo, postavljene nove rešitve. Zagovarjala je tudi uvedbo digitalnega davka (če ne bo uspeha na globalni ravni, le v EU) in spodbujanju inovacij kot temelju prihodnje blaginje.
Nemška kanclerka je v evropskem parlamentu med odgovarjanjem na nastope poslancev predstavila dejansko stanje glede legende o vabilu beguncem poleti leta 2015.
1. Ko je bilo na Madžarskem veliko, veliko beguncev je Orban prosil za pomoč avstrijskega kanclerja Faymanna.
2. Faymann je nato poklical Merklovo in jo vprašal, ali naj pomagajo Madžarski in sprejmejo begunce. Kot je znano, je bil odgovor Avstrije in Nemčije Orbanu pozitiven.
3. »Ali bi morali pustiti Grčijo samo v gospodarsko skrajno težkem položaju? Bi države Zahodnega Balkana morali pustiti same v njihovih težavah?« je opozorila. Dokler ni bilo zaščite zunanje meje (dogovor EU-Turčija), smo si morali deliti breme.
4. »Madžarska ni mogla varovati zunanje meje ,« je Merklova opisala položaj ob izbruhu begunske krize leta 2015. Temu, da ima Madžarska obveznost varovati zunanjo mejo, ni nikoli oporekala.
5. Bistveno sporočilo o poletju 2015, ki je v kanclerstvu Merklove prelomno:»To, da me vsak dan blatijo, da sem naredila nekaj, kar ni v redu, je komično. To bi morali upoštevati pri predstavljanju zgodovine.«
1. Ko je bilo na Madžarskem veliko, veliko beguncev je Orban prosil za pomoč avstrijskega kanclerja Faymanna.
2. Faymann je nato poklical Merklovo in jo vprašal, ali naj pomagajo Madžarski in sprejmejo begunce. Kot je znano, je bil odgovor Avstrije in Nemčije Orbanu pozitiven.
3. »Ali bi morali pustiti Grčijo samo v gospodarsko skrajno težkem položaju? Bi države Zahodnega Balkana morali pustiti same v njihovih težavah?« je opozorila. Dokler ni bilo zaščite zunanje meje (dogovor EU-Turčija), smo si morali deliti breme.
4. »Madžarska ni mogla varovati zunanje meje ,« je Merklova opisala položaj ob izbruhu begunske krize leta 2015. Temu, da ima Madžarska obveznost varovati zunanjo mejo, ni nikoli oporekala.
5. Bistveno sporočilo o poletju 2015, ki je v kanclerstvu Merklove prelomno:»To, da me vsak dan blatijo, da sem naredila nekaj, kar ni v redu, je komično. To bi morali upoštevati pri predstavljanju zgodovine.«
Solidarnost je DNK Unije
Tretja ključna točka so migracijsko-azilna vprašanja: »Evropa še ni tako enotna, kot bi si želela,« je pojasnjevala, Sicer je bilo nekaj napredka - zavedanje, da je nujen dober nadzor zunanje meje. Prepričana je , da Evropejci pričakuje, da se EU uspešno loteva treh omenjenih treh tem.
V bolj splošnih okvirih je kot temelj EU postavila solidarnost »kot univerzalno temeljno vrednoto, odgovornost za skupnost, pozitivno razumljen lasten interes.« »Solidarnost je del evropske DNK,« je prepričana Merklova. To ne zadeva le begunsko vprašanje, marveč tudi pomoč pri naravnih katastrofah ali v dolžniških krizah.
Tudi spoštovanje pravne države je pri vrhu njena temeljna drža »EU lahko deluje samo kot skupnost prava,« je povedala.
