Bedene: Slovenska zveza se mi je preveč zamerila

London – Že več kot leto dni Aljaž Bedene nastopa za Veliko Britanijo, v tem času je šla njegova teniška kariera močno navzgor, kot da bi se osvobodil nekih spon. V Wimbledonu je sicer izgubil, a proti 10. igralcu sveta Richardu Gasquetu. Zdaj ga čaka selitev v novo hišo, ki sta jo z zaročenko Kim kupila v bližini Londona, nato pa skupaj prihajata za mesec in pol v Slovenijo, saj pogrešata najbližje.

Aljaž, sva na vašem domačem turnirju za veliki slam?

Vsekakor na najbolj domačem grand slamu, no kar domačem, da.

Kako se vam je spremenilo življenje, odkar imate tudi britansko državljanstvo?

Osredotočenost na tenis in kariero je tu drugačna, vse se ti zdi bolj mogoče, ni zatiranja in, kolikor vidim, je v slovenskem tenisu še vedno preveč »zafrkancije«. K sreči sem šel od tega stran in to je veliko bolje za moj tenis. Razmišljanje ljudi tu je povsem drugačno kot v Sloveniji, na žalost.

Negativna miselnost, predvidevam?

Da, večkrat sem že povedal: ko sem bil star 14, 15 let, sem rekel, da želim biti med sto najboljših igralcev na svetu, a so se mi vsi smejali. In to ne ljudje na splošno, ampak iz teniškega okolja. Pač gre za neko splošno podrejenost, manjvrednost, medtem ko gre v Britaniji za superiornost. Vse se da, če boš delal za to, če hočeš, kar mi je zelo všeč. Pri nas je tega zelo malo, ne verjame se. Vse skupaj je zdaj res lažje.

Odkar ste Britanec, ste prišli med 50 na svetu, prvič v 3. kolo velikega slama, kot da bi se v hipu vse spremenilo.

Veliko sem delal na »life coachingu« in opazil toliko stvari pri Slovencih, povezanih s tenisom, predvsem pa negativizem. Spomnim se, ko je nekoč Iztok Božič rekel, da nihče od Slovencev ne bo nikdar boljši od 196. mesta na svetu. Tudi sam sem imel težave s tem, da nisem verjel, moral sem spremeniti razmišljanje, da sem začel verjeti, da se da. S tega vidika je veliko bolje, da sem stran od Slovenije.

Kaj pa vloga Andyja Murrayja? Verjetno prija, če te sprejme takšen as, prav tako, da lahko z njim trenirate.

Vsakič ko treniraš z enim od takšnih igralcev, se lahko veliko naučiš. Doma sem se lahko sprva učil od Blaža in Grege, ko prideš na enako raven, pa potrebuješ nekoga boljšega. Za Andyja sicer pravijo, da se grdo vede na igrišču, a to le zato, ker si toliko želi uspeha. Ko ga spoznaš, pa vidiš, da je prijazen, res je dober, nikakor aroganten, ko je delo, je delo, ko ne, je zabava. Res je super.

Zdaj ste tudi igralec z veliko večjega trga, imate boljše pogodbe kot prej?

Vsekakor, rekel bi, da okoli 50 odstotkov višje. Bom zdaj natančno videl, ker potekajo novi pogovori z Adidasom, se pa vsekakor splača.

Vam godi medijska pozornost, ki je na Otoku veliko večja, velikokrat se znajdete tudi v kakšni izredni vesti?

Tega sicer nikdar nisem preveč maral, želel sem se osredotočati na svoj tenis. A to pride zraven in sem sprejel, vedno bolj uživam v tem, ni mi več mučno. Prej tega nisem bil navajen, saj slovenskih novinarjev na tenisu ni ravno veliko.

Bržčas pa ima selitev na Otok tudi vsaj to negativno plat, da ne morete na olimpijske igre?

Da, to je vsekakor negativna stvar, a mednarodna zveza je pač odločila, da ne morem igrati za britansko reprezentanco v Davisovem pokalu. Zanimivo se mi sicer zdi, da je na zadnjem zaslišanju v Moldaviji gospod Marko Umberger (predsednik slovenske zveze, op. p) govoril, kako si želijo, da bi spet igral v Davisovem pokalu za Slovenijo, a potem nisem dobil niti enega elektronskega pisma ne klica, tako da sem videl, da je to spet eno veliko sr ... Teniška zveza me je naokoli prinesla z veliko stvarmi, vsaj tu bi me lahko izpustila, a vodilni tega nočejo. Hoteli so me le še bolj potunkati in le še prepričal sem se, da sem se odločil pravilno.

V kakšni meri pa sploh lahko slovenska zveza vpliva na to, saj vas nima kam spustiti?

Ne, ne odloča, so pa na tem sestanku pojasnjevali, da je to velika izguba za tako malo državo, kar je res, a način, kako so to govorili, in kasnejši (ne)odzivi … Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo, ali kako že gre ta rek. Res sem se prav odločil.

Menda so izpostavili tudi, da so v vas vložili kar nekaj denarja.

Da, gre za 2500 evrov v vseh teh letih, in to vame in v mojega brata. Želel sem, da pride številka ven, ker so na zvezi vseskozi govorili, koliko so vložili v igralce. Mislil sem, da bodo ugovarjali, da so več, a je Umberger dejal le, da je to za slovensko zvezo veliko denarja. A tenis je drag šport, to je res majhna vsota.

Kdo je v našem tenisu odigral najbolj negativno vlogo pri vaši odločitvi?

Vsekakor je imel pri tem veliko vlogo selektor Blaž Trupej. V reprezentanci sem se slabo počutil, nisem bil del ekipe, peto kolo. Poleg selektorja pa še direktor Gregor Krušič, s katerim sem se želel pogovoriti in doseči neke spremembe, a to ni bilo mogoče. Gre za nek lobi na zvezi, zaradi katerega vse ostaja enako. Nikdar pa nisem imel težav s predsednikom.

Po zadnjem sestanku ITF v Moldaviji je Umberger tudi nam dejal, da si še vedno želi, da bi igrali za Slovenijo. Kakšne so možnosti za to?

To me sploh ne zanima, zveza se mi je preveč zamerila. Sama Slovenija nima nič s tem. Še vedno imam slovenski potni list, govorim slovensko, želim si, da bodo tudi moji otroci govorili. Teniška zveza je kriva vsega, pomagati bi morala igralcem, a je delala vse drugo, le tega ne. Z britansko zvezo imam veliko boljše odnose, kadarkoli jih potrebujem, so mi na voljo, pristop je povsem drugačen, veliko bolje se počutim.

Za Slovenijo na koncu niste želeli igrati v Davisovem pokalu, za VB pa ne morete … Zanimiva igra usode.

Da, ni mi najlažje, saj sem si res želel igrati za Veliko Britanijo, upam pa, da se bodo stvari še zasukale, ker še ni konec. Ne vdajamo se.

Ste se udeležili referenduma?

Da, sem, in nisem bil za brexit. Ko sem videl zjutraj novice, sem bil šokiran, sploh pa, ko sem spoznal, koliko ljudi je glasovalo za izhod »za foro«. Zanimivo bo videti, kaj se bo zdaj zgodilo s funtom, s Škotsko, s Severno Irsko. Kar se tiče gibanja znotraj Evropske unije, pa imam tudi slovenski potni list, tako da mi to ne bo predstavljalo težav.

Kaj pa Anglija na euru?

Seveda sem gledal. Vedno se nekaj zgodi, a da bi pa izgubila proti Islandiji, si res nisem predstavljal. Nisem pa tako velik reprezentančni navijač, sem bolj za klube, torej za Real Madrid, tudi za Olimpijo, in to tako košarkarsko kot nogometno, pa tudi za vse slovenske športnike.