Gasilci so ju zadnji hip rešili iz goreče hiše

OSLUŠEVCI – »Bilo je nekaj minut čez enajsto uro zvečer, ko sem slišal zavijanje siren. Pogledal sem skozi okno, a je bilo zaradi goste megle težko kaj razpoznati,« nam je dejal Tomo Lončarek. Možakar, ki je pred meseci upihnil 80 svečk, je razložil, da je naposled vendarle zapustil topel dom in šel pogledat, kaj se dogaja: »Ker se je dim valil iz smeri piščančje farme, sem sprva mislil, da je zagorelo tam. Vendar sem ugotovil, da gori pri sosedih, vsega 200 metrov od mojega doma.« Gasilce je o ognjenih zubljih na podstrešju hiše Korparjevih v Osluševcih, vasici nedaleč od Ormoža, obvestil sosed. Gostilničar, ki je bil ob našem prihodu zelo nezgovoren, je prvi opazil, da pri sosedih čez cesto ni vse kot običajno.

Ujeta na balkonu

Ko so gasilci prispeli v Osluševce, je bila stara stanovanjska hiša že v ognjenih zubljih. Kot smo izvedeli, so bili minulo noč v hiši 89-letna Rozalija Korpar, v prizidku starejše hiše pa sta k počitku legla njena hčerka Marja in njen zakonski partner Matjaž Štruklec. »Ob prihodu je bilo celotno ostrešje v ognju. Prizor je bil grozljiv. Starejša ženska je bila že pred hišo, medtem ko sta bila dva človeka ujeta na balkonu. Gost dim jima je onemogočal, da bi varno zapustila hišo, zato smo ju s pomočjo lestve rešili z balkona. Bila sta v šoku, a nepoškodovana. Na pomoč smo poklicali reševalce, ki so ju na kraju požara oskrbeli, a sta oba ostala doma,« nam je kritične dogodke razlagal Željko Kukovec, podpoveljnik Gasilske zveze Ormož.

Ker so ognjeni zublji ob prihodu gasilcev zajeli že celotno ostrešje, so se osredotočili na reševanje stvari, ki še niso bile v ognju. Tako je 66 gasilcev z 12 avtomobili s pomočjo požarnega zidu na podstrešju preprečilo, da se ogenj ni razširil na veliko gospodarsko poslopje, ki se drži hiše Korparjevih. »Istočasno smo pazili, da se plamen ni razširil k sosedom, saj so zublji streljali nekaj metrov v zrak. Tako velikih požarov nismo vajeni, saj imamo v občini Ormož na leto samo enega ali dva,« je dodal Kukovec, ki je včeraj že moral v svojo vsakodnevno službo. Pogled na razdejanje na dvorišču Korparjevih je bil žalosten. Upokojena Rozalija se je na srečo zatekla k sosedom, Marja in Matjaž sta s prijatelji poskušala rešiti, kar se je rešiti dalo.

Kam pred zimo?

Ostalo jim je bore malo. Mansarda, v kateri je poleg mame in očeta živel še sin Timi (ta je med tednom na študiju v Ljubljani), je povsem uničena, družini ni ostal niti en kos oblačila. Tudi ostrešje starega dela hiše, v kateri je prebivala Rozalija, je uničeno. Voda, s katero so gasili požar, je poskrbela, da je povsem neuporabno tudi pritličje. Kot smo izvedeli, se je leseni strop v pritličju že porušil pa tudi sicer naj bi bili zidovi stare hiše prepojeni z vodo. »Pred vrati je zima. Ne vem, kje bodo našli streho nad glavo. Nazaj v hišo ne morejo,« nam je dejala sorodnica. Korparjevi niso bili zgovorni, zaradi šoka iz ust niso spravili niti besede.

Neuradno smo izvedeli, da naj bi zagorelo v kurilnici. »Pred časom so peč preuredili, tako da so se zdaj ogrevali s peleti. Požarišče so si ogledali tudi kriminalisti, ki pa o morebitnih izsledkih še molčijo. »Od kod se je razširil ogenj, je bilo ob našem prihodu nemogoče razčleniti, saj je švigal od vsepovsod. Toda očividci, ki so prvi opazili požar, so dejali, da naj bi sprva zagorelo v kurilnici, kjer je bila zraven še kuhinjica,« je sklenil Lončarek.

Poznavalci razmer so nam dejali, da sta se starejši in mlajši del družine dobro razumela. Ko sta Marja in Matjaž v dopoldanskih urah odšla na delo, se v zimskih mesecih ni kurilo v peči na centralno kurjavo, zato naj bi Matjaž pred kratkim kupil novo peč. Imel jo je namen postaviti v kuhinji svoje tašče Rozalije, da bi si ta v dopoldanskih urah lahko ogrevala bivalne prostore. Toda požar ga je prehitel, nova peč pa je ostala nepriključena postavljena na hodniku. Rozalija je bila že vrsto let vajena živeti sama in od pomoči hčerke in njenega moža. Mož Jožko naj bi bil po hudi bolezni umrl še v obdobju nekdanje Jugoslavije.