Ponedeljek, 15. 1. 2018, 17.59
6 let, 3 mesece
V Republiki Srbski naj bi snovali paravojaške enote
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Bosna in Hercegovina naj bi letos na vrhu v Bruslju storila še en korak k približevanju mednarodnim organizacijam, tudi zvezi Nato. Temu močno nasprotujejo v Republiki Srbski, ki je del BiH. V ta namen naj bi ustanovili tudi paravojaško enoto, da bi ubranili suverenost.
Bosanska novičarska stran Žurnal je v petek objavila zgodbo o domnevnem obstoju paravojaške sile, imenovane Srbski ponos (v originalu Srpska čast). Vodja enote Igor Bilbija je na tem območju dobro poznano ime iz črne kronike. Zaprt je bil zaradi zvodništva, goljufije in organiziranega kriminala, poroča portal.
Ta sila, kot je zapisano, se je usposabljala v ruskem centru, tako imenovanem humanitarnem taborišču, v srbskem mestu Niš. S tem naj bi bil seznanjen tudi vodja bosansko-srbske nacionalistične stranke in predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.
Bosanski državni minister za varnost Dragan Mektic, član Srbske demokratske stranke, je prav tako v petek lokalnim medijem potrdil, da v Republiki Srbski deluje paravojaška sila.
Usposabljanje paravojaške sile v Srbiji in Rusiji
Kot je razkril novinar Žurnala Avdo Avdić, so se pripadniki te paravojaške sile usposabljali v Srbiji in Rusiji, nekateri naj bi vojaške izkušnje dobili celo med bojem skupaj z ruskimi separatisti v Ukrajini.
Člani skupine so se 9. januarja domnevno udeležili slovesnosti ob dnevu državnosti Republike Srbske, ko jo je pripravil Dodik. Glede na poročilo naj bi imeli nekateri člani milice kriminalne kartoteke.
Ustavno sodišče BiH je sicer leta 2015 razsodilo, da je praznovanje tega dneva v nasprotju z ustavo, saj opominja na dogodke iz leta 1992. Takrat je del srbskih poslancev v parlamentu BiH sprejel enostransko odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", torej Republike Srbske, temu pa je sledila vojna.
Na praznovanju naj bi med drugim Dodikovi pomočniki, kot je zapisano v varnostnem dokumentu, ki se je pojavil v javnosti, razpravljali o možnostih posredovanja v primeru opozicijskega poskusa oviranja delovanja organov.
Se bo Bosna pridružila zvezi Nato?
Julija 2018 se bodo v Bruslju sestali uradniki zveze Nato in razpravljali o širitvi zavezništva.
Čeprav si preostale države načeloma prizadevajo pristopiti k zahodnemu vojaškemu zavezništvu, je Beograd povsem jasno povedal, da tega interesa nima. Razlog za to naj bi bil bombni napad, ki ga je zveza Nato izvedla na vojsko bosanskih Srbov v Bosni in Hercegovini leta 1995.
Pogoji akcijskega načrta za članstvo (MAP) določajo, da se noben letni nacionalni program ne mora začeti, dokler 63 vojaških objektov ne bo prenesenih iz političnih oddelkov Bosne v osrednjo vlado, kar je eden od pogojev.
Vodstvo Republike Srbske nasprotuje temu prenosu zaradi posledične izgube avtonomije. Možnosti vstopa Bosne v Nato so odvisne od srbskega odnosa do zavezništva, saj vodstvo Republike Srbske ne želi, da bi prišlo do nasprotovanja srbskim interesom.
Bo Republika Srbska izsilila referendum o Natu?
Nekdanji visoki obrambni uradnik Bosne je za rusko spletno stran namignil, da se bo načrt MAP aktiviral na naslednjem sestanku v Bruslju, kar pomeni korak bližje k Natu.
Republika Srbska že več let ovira ta proces, s tem ko zavrača registracijo vseh vojaških sredstev. Politični voditelji Republike Srbske, kot je Dodik, se bolj nagibajo k združenju z Moskvo in so celo zagovarjali idejo o referendumu o vstopu v Nato.
Rusko vmešavanje v balkansko politiko
Rusija nad pridružitvijo Bosne zvezi Nato ne bi bila navdušena. Če je Žurnalov zapis resničen, to ne bi bil prvi poskus vmešavanja Moskve v balkansko politiko.
Oktobra 2016 so črnogorske oblasti aretirale črnogorske, ruske in srbske državljane, vključno z nekdanjim srbskim žandarmerjem Branislavom Dikićem, in jih obtožile, da so pripravili državni udar na vlado.
Dikić je domnevno nasprotnik prisotnosti Nata na Balkanu, zato so želeli preprečiti vstop Črne gore v zavezništvo. Kljub nekaterim težavam je junija 2017 Črna gora uradno postala članica zveze Nato in uničila vse upanje Moskve na mornariško oporišče v Jadranskem morju.
Posredovanje v Makedoniji
Rusija je bila obtožena tudi vmešavanja v Makedoniji. Junija 2017 so razkriti tajni dokumenti obveščevalne agencije v državi pokazali, da so ruski vohuni in diplomati sodelovali pri skoraj desetletnem prizadevanju za destabilizacijo države.
Prav tako so podprli proruske nacionaliste, ki seveda nasprotujejo potencialnemu članstvu v Natu.
