Kratke sence Aleksandra Velikega

Prihod Mehičana Carlosa Slima, najbogatejšega človeka na zemlji, je v Makedoniji, brez pretiravanja, največji poslovni in tudi politični dogodek v tem letu, morda tudi širše na Balkanu!

Makedonska vlada in tudi makedonska poslovna elita sta bili prevzeti. Posebno ministri, ker je bil Slim gost vlade.

Vse je bilo nekoliko naivno, nekako tako kot pred desetimi leti v Rimu, ko je naš najbolj trofejni klub Vardar igral z Romo. Seveda smo izgubili 3 : 0, vendar smo večji poraz doživeli po tekmi, ko so se mladi nogometaši Vardarja na terenu zapodili za Francescom Tottijem, da bi mu vzeli dres in bi se jim podpisal ... Tako je bilo videti tudi tole s Carlosom Slimom. Fascinacija brez konca. Tajkun se je počutil kot sultan.

Nam, ki malo drugače gledamo na te stvari in vemo, kaj se dogaja, ni bilo preprosto razumeti - kdo dela denar in služi ter kdo zapravlja javni denar. Naši ministri so namreč imeli dražje obleke, ure in čevlje kot svetovni tajkun Slim. Toda tragedija je bila v tem, da so naši mislili, da morajo biti tako urejeni ministri, ki zapravljajo javni denar. Sočasno pa so prepričevali Slima, tako skromnega, naj vlaga v Makedoniji. Pravzaprav danes, teden dni po Slimovem odhodu iz Skopja, še kar mislijo, da je tako prav. Tragedija.

Po drugi strani našim ministrom verjetno še ni jasno, s kom so tri dni posedali ob kavarniških mizah. Preseneča, da osebe, kot je Slim, v Makedoniji in na Balkanu imenujemo z besedama oligarhi in tajkuni, kar v naših glavah pomeni, da so svoje bogastvo pridobili neprimerno ali nezakonito.

Če pogledamo zgodovino Slimovega poslovanja, bomo videli, da se ustvarjanje »cesarstva« ne razlikuje od vzpona kakšnega Balkanca. Razlikujejo se le po obsegu finančnih transakcij in količini denarja.

Kako je lahko potem naša vlada s premierom na čelu tako vzhičena, ko je tukaj Slim, ne zmore pa biti dobro razpoložena in imeti dobrih misli, ko gre za enega naših tajkunov? To je vprašanje za razmislek in razpravo.

Ne vem, kako je v Sloveniji, vendar so v Makedoniji v očeh predstavnikov vlade naši direktorji in lastniki nič drugega kot tajkuni, oligarhi in idioti. Predstavljajte si to. Po zadnjem zakonu o lustraciji je takšen lastnik ali direktor potencialen vohun iz časa komunizma in kmalu se bodo znašli na spletnih straneh, ki se pripravljajo na ravni države, saj zakon, predstavljajte si to, druge kazni niti ne predvideva?! Poleg tega bo javno objavljeno vse iz dosjejev? Brez sodnih postopkov!

Namenoma ne pojasnjujem, kaj je Carlos Slim iskal v Makedoniji. Vse najdete na spletu. Ena provladnih televizij je v šali te dni sporočila: danes je na vlado prišlo 70 milijard dolarjev (misleč na obisk Slima). Prijatelj se je na Facebooku pošalil o tej novici in napisal: prišlo je 70 milijard dolarjev, a koliko jih je odšlo, ni znano ...

Kakorkoli, te dni so Makedonci doživeli Slima kot svojega vrača, čarodeja. Za povrh se je makedonski premier Gruevski dan pred srečanjem s Slimom vrnil iz Katarja. Po obisku katarskega kralja v Makedoniji pred tremi meseci je v Doho odšlo pol vladnih ministrov, predsednik države George Ivanov, zadnji na seznamu pa je naš premier s svojo delegacijo. Kmalu Makedonci pričakujejo veliko vladno delegacijo iz Katarja.

Katarcem in Slimu je skupno, da so si ob obisku našega novega trga morali z roko zasenčiti oči, da bi lahko videli Aleksandra Velikega na Bukefalu. Vprašali so za Aleksandra, a bolj jih je zanimal Bukefal. In zdi se mi, da ob prihodih teh velikih fac naši ministri več časa preživijo na trgu v središču Skopja in v okoliških kavarnah kot v svojih kabinetih. V poslovnih krogih se že širi zgodba, da če katerega ministra dlje časa ne moreš dobiti po telefonu, potem preveri njegov urnik srečanj s tujci in zelo natančno lahko izračunaš, kateri dan in ob kateri uri bo s svojim gostom pri Bukefalu. In ga seveda »ujameš«.

Medtem ko Makedonci živijo v svojih »velikih zgodbah« s svojimi »svetovnimi vrači«, se gospodarstvo v naših dvoriščih očitno muči. V proračunu je vse manj davkov. Številna mala podjetja se zapirajo. Industrijska proizvodnja upada že četrti mesec zapored, zmanjšuje se izvoz. Naložbe so minimalne, makedonske banke pa svoj denar rade hranijo v centralni banki pri guvernerju, saj ta zagotavlja stoodstotno varnost in dobre obresti. Le zakaj bi se potem naši ubogi bančniki mučili s tveganjem?

V takšnem položaju je gospodarstvo seveda stabilno. Stabilnejše ne more biti. A je »na aparatih«. Tudi klinično mrtev človek je stabilen, vsekakor. Dolgoročno bomo vsi stabilni.

Koliko pa bo makedonsko gospodarstvo živelo, je vprašanje dobre volje MDS in nekaj tujih finančnih institucij, če bodo, ali ne, razglasile - evtanazijo.

In ob pomanjkanju velikih gospodarsko-političnih zgodb, kot so evropske integracije ali sprejetje v Nato, Makedoncem predstavljajo zgodbe s čarodeji.

Taka zgodba se je zgodila pred tremi dnevi. V cerkvi v središču mesta so se ikone začele čistiti in sijati same od sebe. Novica se je glasila: Z božjo pomočjo so se čez noč ikone v cerkvi sv. Dimitrija v središču Skopja, nasproti hotela Kameni most, začele čistiti same od sebe. Brez razloga. »To božjo naklonjenost in fenomen je danes osebno videl tudi premier Nikola Gruevski, ki je govoril z duhovniki.

Zlobnež je na Facebooku objavil svojo različico novice: »Z božjo pomočjo se je čez noč makedonski proračun sam napolnil! Zgodil se je čudež! To je neposredni dokaz, da gospod Bog podpira vlado gospoda Gruevskega.«

Ljupčo Zikov je ustanovitelj makedonskega dnevnega časopisa in revije Kapital.