Tiskane izdaje
Dober mesec po tistem, ko smo 16. oktobra v Delu objavili prispevek z naslovom Izbruha ošpic si ne moremo privoščiti, se je ta izbruh uresničil.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je sinoči razglasil izbruh ošpic v Sloveniji, saj je bil doslej obveščen o 11 bolnikih, pri katerih je bil postavljen sum na ošpice. Pri petih od teh so ošpice že laboratorijsko potrjene.
Oktobra se je vrh slovenskega zdravstva odzval na prispevek, v katerem je Slađana Velkov, po izobrazbi zdravnica, trdila, da so cepiva ubila na milijone otrok. Tedaj je asist. mag. Marko Pokorn s klinike za infekcijske bolezni slikovito opisal, kaj bi se lahko zgodilo v primeru izbruha.
»Smo kot družba pripravljeni na prostovoljno cepljenje? Raziskava, ki smo jo opravili pred leti, je pokazala, da bi, če bi bilo cepljenje samo priporočeno, otroke cepila dobra polovica prebivalstva, še štirideset odstotkov pa bi se jih za to odločilo po priporočilu pediatra. Bojim se, da rezultat zdaj ne bi bil tak. Ne predstavljam si, kam bi spravili otroke z ošpicami, ki bi morali v bolnišnici bivati tudi do dvajset dni. Na take izbruhe bolezni nismo pripravljeni. Ne moremo si jih privoščiti,« je povedal Marko Pokorn. »V Angliji se je zaradi medijske kampanje zmanjšalo cepljenje, posledično pa so izbruhnile bolezni. Nekaj otrok je umrlo, objavljeni so bili na naslovnicah časopisov, nato se je zaupanje v cepljenje izboljšalo in precepljenost se je povečala.«
Hvaležna za izbruh ošpic?!
Informacije o izbruhu ošpic so na družbenih omrežjih znova razplamtele razpravo o upravičenosti in smiselnosti cepljenja.
Zagovorniki prostovoljnega cepljenja so na Facebooku objavili:
Na njihov izraz zadovoljstva so se ogorčeno odzvali uporabniki twitterja, ki se med drugim sprašujejo, ali komentatorji pod tem sporočilom navijajo, naj za ošpicami zboli še njihov otrok.
Cepljenju nasprotuje tri odstotke ljudi, bo delež rastel?
V populaciji je približno tri odstotke staršev, ki si prizadevajo za prostovoljno cepljenje oziroma cepljenju nasprotujejo. A zaradi njihove organizirane kampanje, ki po besedah zdravnikov vključuje tudi polresnice, če ne celo laži, tudi starši, ki so zaradi nasprotujočih informacij zbegani, začnejo dvomiti o uspešnosti cepljenja. Strah pred nalezljivimi boleznimi, ki jih tako rekoč ni več, je namreč precej manj oprijemljiv kot strah pred neželenimi učinki cepljenja, ki jih po družbenih omrežjih in medijih potencirajo nasprotniki cepljenja.
Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani o prizadevanjih za prostovoljno cepljenje sicer pravi, da je »največja strateška napaka proticepilcev ta, da svojo željo po prostovoljnem cepljenju povsem napačno naslavljajo in argumentirajo; namesto da bi z družbo vzpostavili racionalen diskurz o človekovih pravicah in odgovornosti, poskušajo doseči svoje s tem, da frontalno napadajo medicino kot glavno družbeno institucijo za zdravje. Seveda ne bo racionalna družba, katere konstitutivni del je tudi medicina, nikoli rekla, res je, medicina je ničvredna in lažniva, zato bomo ukinili cepiva in zdravila z zdravstvenimi domovi in bolnišnicami vred.«
Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ki je bil že večkrat deležen očitkov tistih, ki si prizadevajo za prostovoljno cepljenje, je cinično pripomnil, da bodo zagovorniki teorije zarot izbruh pripisali maščevanju farmacevtske industrije. »Osebno pričakujem, da bo gospa Slađana Velkov povedala, kakšno prehrano naj ljudje uživajo in kakšno dozo sončenja naj si privoščijo, da se bolezen ne bo širila.«
Pri tem dodaja, da je bil izbruh pričakovan in napovedan, ker če so vsi precepljeni, potem nihče ne more zboleti. Če samo en človek ni cepljen, je verjetnost, da se bo bolezen širila, majhna, in če je veliko necepljenih, je prostor za širjenje bolezni velik. »Očitno je precepljenost premajhna,« pravi dr. Kenda.
V Sloveniji so ošpice nazadnje izbruhnile pred približno desetletjem, vendar je bil izbruh lokalno omejen, in takrat so kot enega od razlogov za izbruh navajali dejstvo, da določene skupine prebivalstva svojih otrok ne cepijo, zato se te občasno razširijo.
Na NIJZ so povedali, da so izbruh ošpic razglasili, ker je zbolelo več ljudi, da pa ne gre za epidemijo.
