Tiskane izdaje
Ljubljana, Maribor – Odzivi na prodajo NKBM skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) so različni. France Arhar jo pozdravlja, izbrisani mali delničarji govorijo o razprodaji, mnenja v politiki so razdeljena, prav tako med analitiki.
Prodaja NKBM je vsekakor dobra novica, meni prvi mož Združenja bank Slovenije France Arhar, in to iz več razlogov. Najprej bi prodaja povečala kredibilnost države kot prodajalca, kar bi imelo pozitivne učinke tudi na druge primere privatizacije. S prodajo NKBM Apollu bi se poleg tega znižal delež državnega lastništva v slovenskih bankah, ki je s sedanjimi 63 odstotki daleč nad deleži v primerljivih evropskih državah. »Vemo, kakšni so bili stroški sanacije slovenskih bank,« pravi Arhar, s prodajo zasebnemu lastniku pa bi se nanj prenesla prihodnja tveganja in se s tem ustrezno zmanjšala tveganja za državo. Kot tretji argument v prid prodaji pa nekdanji guverner Banke Slovenije navaja dejstvo, da so tuje banke v Sloveniji po preteklih izkušnjah uspešnejše, saj imajo kot deli večjih mednarodnih skupin boljši dostop do virov financiranja in do boljših ocen tveganja. »Tisti, ki se boji tujega lastništva v bankah, se moti,« poudarja Arhar. Po njegovem tudi razprave o prodajni ceni niso bistvene. »Cena ne sme biti odločilna, ampak moramo gledati dolgoročno. NKBM smo sanirali že dvakrat, kar kaže na to, da upravljanje tveganj do zdaj ni bilo ustrezno.«
Po drugi strani je Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev opozoril na prodajo banke »pod sramotnimi in škodljivimi pogoji«, saj da je ob jamstvih države in sporni zaplembi domačim vlagateljem banka praktično podarjena tujemu skladu.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je poudaril, da »davkoplačevalci nikoli več ne bodo dokapitalizirali banke in plačevali zavoženih projektov, ki so posledica slabega dela nekaterih uprav, tudi v NKBM«. Po drugi strani pa je njegov koalicijski partner Dejan Židan nezadovoljen s prodajnim postopkom, ki da je bil očitno voden tako, da je spet samo en finančni sklad obstal kot kupec: »Ob tem, da je banka izrazito kapitalsko ustrezna in da ima svoj delež na slovenskem trgu, je bilo pričakovano, da bodo prodajni postopki vodeni tako, da se bo pojavilo veliko kvalitetnih institucij.« Židan bo od ministrstev za finance in gospodarstvo terjal pojasnila o prodajnem postopku. Član uprave SDH Matej Runjak je poudaril, da je bila izmed dveh zavezujočih ponudb izbrana najboljša, saj je bila ponujena cena bistveno višja od druge ponudbe, ki jo je po neuradnih podatkih dala madžarska banka OTP.
Erker: Kupnina bi lahko bila višja
»Želimo, da kupec banke predloži jasno vizijo in strategijo nadaljnjega razvoja ter poslovanja banke, saj bo podpora banke, ki ima sedež v Mariboru, izjemnega pomena za zagon mariborskega gospodarstva, s tem pa ustvarjanje novih delovnih mest,« je sporočil župan Maribora Andrej Fištravec. Na občini bodo pozorno spremljali odločitve novega lastnika, je še zapisal.
Analitik Alte invest Matej Šimnic je prodajo ocenil za pozitivno. Že pred časom je tudi ocenil, da je sklad lahko celo primernejši lastnik od stratega: »Vzpostavitev strategije bi namreč lahko potekala hitreje, obenem pa ima Apollo precej izkušenj z odkupi in upravljanjem slabega dolga in je s tega vidika boljši partner. Ključno je namreč da banka čim hitreje začne optimalno delovati, saj lahko le tako prispeva k okrevanju gospodarstva.«
Igor Erker iz Numerice Partners pa ocenjuje, da bi lahko bila kupnina višja, sam pa bi priporočil prodajo banke čez nekaj let: »Čez nekaj let bodo posledice finančne krize izvenele, banka bi medtem lahko povečala prodajo in izboljšala dobičkonosnost, zato mislim, da bi banko lahko bolje prodali v prihodnjih letih.« Ob tem je poudaril, da država ni najboljši lastnik bank. Apollo in tudi EBRD bosta prinesla pozitivne spremembe, svež veter in nekonfliktno upravljanje družbe, je naštel.
Predsednik uprave NKBM Robert Senica je prodajo banke označil za še zadnji kamenček v mozaiku, ki ga banka potrebuje v prestrukturiranju: »Banko smo pripeljali v dobičkonosne vode, z novim lastnikom pa vidimo možnosti, da bo banka lahko še bolj razvila svoje potenciale.« Starejši partner v Apollu Gernot Lohr je obljubil rast banke: »NKBM bo postala regionalni model odličnosti in dobrih praks, krasilo pa jo bo transparentno in dobro upravljanje.« Po njegovih besedah bodo v lastništvu banke predvidoma ostali pet do deset let. Pet let je namreč minimalni čas za izvedbo prestrukturiranja in dvig vrednosti banke.
Kdo je kupec
Apollo je ameriški zasebni investicijski sklad, ki zaposluje 869 ljudi, razpršenih v 15 pisarnah po svetu, od Los Angelesa, Frankfurta do Mumbaja. Višina sredstev, ki jih upravlja Apollo v skladu zasebnega kapitala, kreditnem skladu in nepremičninskem skladu, znaša približno 163 milijard dolarjev. Med naložbami najdemo turistična podjetja, med drugim ponudnika križarjenj Norwegian Cruise Line, trgovca Claire's, medijska podjetja, denimo CORE Media Group, ki bedi tudi nad oddajama Ameriški idol in Pop idol. Ustanovitelj in predsednik Apolla je Leon Black, po reviji Forbes 283. najbogatejši človek na svetu.
