Tiskane izdaje
Ljubljana - Ob današnjem mednarodnem dnevu migrantov v Slovenski filantropiji opozarjajo, da migrantom v Sloveniji še vedno pogosto kršijo pravico. »Pri svojem terenskem delu se srečujemo s posamezniki, ki jih delodajalci izkoriščajo v prometu, gostinstvu in pri delu prek agencij,« pojasnjujejo.
Drugače kot v minulih letih, ko so bili izkoriščani predvsem delavci v gradbeništvu, se je izkoriščanje razmahnilo na druga področja, poleg tega pa so oblike izkoriščanja pogosto bolj prikrite. Priseljenske delavce nemalokrat napotijo tudi na delo v tujino, zaradi strahu pred delodajalcem in izgubo zaposlitve, pa si sami ne upajo ukrepati oziroma opozoriti na svoje pravice.
Neenaka obravnava priseljencev
V nevladni organizaciji poudarjajo pomen zaščite pravic migrantov in tudi njihovih družinskih članov. Ti so pogosto ločeni zaradi denimo oblik dela (tudi odhodi v tujino) ali pa bega iz matične države, čeprav bi morali po načelu celovitosti družine, ki je opredeljeno v številnih mednarodnih aktih, živeti skupaj.
Zaradi neusklajenosti zakonodaje Slovenija zagotavlja različne pravice do združevanja družinskih članov glede na priseljenski status posameznika - osebe s pridobljeno mednarodno zaščito imajo manj pravic kot migranti drugih statusov (tujci s stalnim in začasnim prebivanjem).
Mladoletni z mednarodno zaščito oropani družine
Po sedanji ureditvi lahko mladoletnik brez spremstva, ki ima v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, v postopku združevanja družine v Slovenijo pripelje le svoje starše. Zaplete se torej v primerih, ko imajo starši tudi druge mladoletne otroke, saj takšna ureditev ne zagotavlja načela celovitosti družine. V tem primeru so starši soočeni z nemogočo izbiro.
V Slovenski filantropiji pri tem izpostavljajo primer somalijske deklice, ki živi v Etiopiji - njeno življenje je tam ogroženo, po slovenski zakonodaji pa ji je onemogočeno združevanje s sestro, ki ima v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in bi lahko edina skrbela zanjo.
Zahteva po spremembi volilne zakonodaje
»Slovenija vse bolj postaja ciljna država migrantov iz različnih delov sveta. To ji prinaša nove odgovornosti v smislu zagotavljanja učinkovite migracijske politike in ugodnih pogojev za vključevanje migrantov v družbo,« so sporočili z notranjega ministrstva.
V Slovenski filantropiji poudarjajo, da bi k ustrezni vključitvi migrantov v družbo prispevalo, če bi sami politično participirali; »večja je možnost za politično participacijo migrantov, večja je tudi možnost za njihovo uspešno integracijo v skupnost«.
Slovenija je sicer podpisala Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, vendar je še ni ratificirala. Cilj konvencije je migrantom postopoma zagotoviti polne državljanske in politične pravice v lokalnih skupnostih.
Migrantom (državljanom tako imenovanih tretjih držav s stalnim prebivanjem) je Slovenija priznala aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah (pravica voliti), nimajo pa priznane pasivne volilne pravice (biti voljen). Zato v nevladni organizaciji poudarjajo pomen »spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki bi izenačila volilno pravico migrantov s stalnim bivanjem s pravicami državljanov EU v Sloveniji«.
Zaradi načela interesnega združevanja v politične stranke, ki je temelj demokratičnih družb, v Slovenski filantropiji še pozivajo, da se uredi tudi zakon o političnih strankah. Po njem so državljani t.i. tretjih držav (s stalnim prebivališčem) lahko člani strank le začasno oziroma ne morejo postati polnopravni člani.
V Slovenski filantropiji nenazdanje poudarjajo tudi pozitivni premik k spodbujanju politične participacije migrantov - in sicer pripravljenost notranjega ministrstva, da v prihodnje v Svet za vključevanje tujcev vključi predstavnike priseljencev.
