Torek, 14. 8. 2018, 11.39
5 let, 8 mesecev
Tonin bo odstopil, ko bo prisegla nova vlada. NSi poslancem: Ne podprite Šarca. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,73
68
Predsednik NSi Matej Tonin je napovedal, da bo s položaja predsednika državnega zbora odstopil, ko bo prisegla nova vlada. Izvršilni odbor NSi medtem poslanski skupini svoje stranke predlaga, naj na petkovem glasovanju ne podpre kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca.
Ključni poudarki:
- Predsednik NSi Matej Tonin bo s položaja predsednika DZ odstopil, ko bo prisegla nova vlada.
- Vodstvo NSi svojim poslancem predlaga, naj v petek ne podprejo Marjana Šarca za mandatarja.
- Volitve mandatarja morajo biti končane do polnoči, ko se konča drugi krog iskanja mandatarja.
- Tonin: Levica bo imela v državnem zboru status koalicijske poslanske skupine.
Po junijskih volitvah je NSi sprva sodelovala v pogajanjih pri oblikovanju vlade pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca. Takrat sta peterica strank (LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS) in NSi na položaj predsednika DZ izvolili predsednika NSi Mateja Tonina. Sredi julija se je NSi iz pogajanj umaknila, čeprav je bila koalicijska pogodba v precejšnji meri usklajena. Tonin je takrat pojasnil, da je razlog za umik dvom o stabilnosti in trajnosti koalicije šestih strank. Peterica strank je pogajanja nadaljevala z Levico, s katero so sklenili partnerstvo.
Tonin bo odstopil, ko bo prisegla nova vlada
Prvak NSi Tonin je že ob svoji izvolitvi 22. junija napovedal, da ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se je s predsedniške funkcije pripravljen umakniti, ko bo prihodnja koalicija znana in izoblikovana nova vlada. To je ponovil tudi danes in dodal, da ima odstopno izjavo že spisano, manjka le še datum odstopa. Na isti dan bo torej izvoljena ministrska ekipa oziroma potrjena vlada, parlament se bo seznanil z njegovim odstopom in izvolil novega predsednika DZ.
"Pri meni beseda velja, verjamem, da tudi v koaliciji"
Po Toninovih besedah so se ob njegovi izvolitvi dogovorili, da bo delal do oblikovanja vlade in omogočil obstoječi ministrski ekipi, da opravlja tekoče posle do izvolitve nove. Kot je dejal, ga za zdaj koalicija ni obvestila o tem, da ta dogovor ne bi držal. "Če si bodo kakorkoli premislili, potem si bom jaz zelo dobro zapomnil, da v tej koaliciji dogovor ne drži niti dva meseca. Vsekakor se pa ne bom upiral," je navedel in dodal: "Pri meni beseda velja, verjamem, da tudi v koaliciji".
Tonin: Levica je koalicijska stranka
Tonin je ob tem izpostavil stališče, da je Levica koalicijska, ne opozicijska stranka, zato pričakuje, da ne bo jeziček na tehtnici v komisijah, kjer ima večino opozicija. Hkrati je priznal, da ničesar ne more storiti sam: "Jaz sem kretničar in mediator, končno odločitev sprejme večina." Glede strahov, da lahko na položaju predsednika DZ ogrozi sestavo odborov, pa je povedal: "Bodite brez skrbi."
Tonina bo na čelu DZ zamenjal Židan
Predsednik DZ je dejal, da želi v vmesnem obdobju dokončati še nekaj ključnih projektov, kot sta oblikovanje parlamentarnih komisij in odborov ter dogovor o izvolitvi podpredsednikov DZ. Prav tako se bo udeležil blejskega strateškega foruma. Koalicija petih strank s podporo Levice bo na položaj predsednika državnega zbora nato izvolila predsednika SD Dejana Židana.
Delo državnega zbora bo v prihodnjih dneh potekalo tako, da bodo najprej v petek poslanci na izredni seji DZ volili predsednika vlade ter s sprejetjem odloka omogočili uporabo 35 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, je dejal Tonin. Seja se bo začela ob 10. uri, zgolj za volitve premierja pa bodo najbrž potrebovali okoli devet ur.
Volitve mandatarja morajo biti končane do polnoči
Ker se drugi krog iskanja mandatarja konča ob polnoči, je Tonin zagotovil, da bo sejo vodil tako, da bodo volitve mandatarja do takrat opravljene: "Če bi želel nagajati, bi lahko s proceduralnimi prekinitvami poskrbel za to, da bi šel ta čas prek polnoči, a to ni moj cilj in storil bom vse, da bodo volitve opravljene do polnoči."
O podpredsednikih bodo govorili prihodnji teden
Če bi poslanske skupine na to sejo želele umestiti več točk, pa jih bo umestil na dnevni red za volitvami predsednika vlade in bodo o njih razpravljali prihodnji teden. Ena takih točk bi bil po napovedih iz peterčka bodoče koalicije lahko predlog enega podpredsednika DZ.
Pogovor o podpredsednikih sicer Tonin načrtuje šele v prihodnjem tednu, ko je za ponedeljek in torek že sklical delovni posvet vodij poslanskih skupin, na katerem se bodo dogovorili, kako in na kakšen način sestaviti vse odbore in komisije. Nato bo v četrtek sledila nova izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci izvolili podpredsednika DZ ter tudi oblikovali vse odbore in komisije. Te so po njegovih besedah potrebne za to, da bodo matična telesa lahko opravila zaslišanja vseh kandidatov za ministrice in ministre.
Novo vlado bi lahko dobili na začetku septembra
Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre bodo potekala v petek, 7. septembra, ter v ponedeljek, 10. septembra. Nato je po besedah Tonina potreben dvodnevni premor, da se pripravijo vsa poročila. Ob morebitnih negativnih ocenah predstavitve kandidatov lahko po poslovniku DZ predsednik vlade sicer te v treh dneh tudi še zamenja. Če se to ne bo zgodilo, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja, na kateri bodo poslanci volili vlado in tudi novega predsednika državnega zbora.
Šarec ima zagotovljenih 52 glasov
Šarec ima za izvolitev zagotovljeno zadostno podporo. Glas so mu poleg njegove LMŠ obljubile tudi stranke SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica. V DZ ima tako predsednik LMŠ zagotovljenih 52 glasov poslancev, za izvolitev pa jih potrebuje le 46.
68