Začetek pomladi, začetek hujšanja

Velikonočni prazniki so za mnoge zadnja bogato obložena miza pred poletjem. Po tem obredu, ki za marsikoga pomeni predvsem prenajedanje ter posledične težave z zgago ter pekočimi občutki krivde, se naslovnice revij preobrazijo v zbirko bizarnih nasvetov za hujšanje. »Izgubite 5 kilogramov v tednu dni«, »Deset trikov do ravnega trebuha«, »Z zelenim čajem do vitke postave«, verjetno vam zveni zelo znano? Da sploh ne omenjam oglasov za shujševalne obliže, pasove, magične tabletke, praške ter ostale čudežne pripomočke, zaradi katerih bomo imeli po hitrem postopku telo, o kakršnem smo vedno sanjali. Vsemu skupaj bi se sicer lahko vsako leto vsaj dobro nasmejali, če ne bi bila situacija na področju povišane telesne teže in njenih posledic skrb vzbujajoča. Povišano telesno težo pa naj bi imela skoraj polovica Slovenk in Slovencev. Prekomerna telesna teža lahko vodi v diabetes, kardiovaskularne bolezni, bolezni prebavil ter rakava obolenja. Propagiranje hitrih diet, trikov ter magičnih rešitev ne pripeva k reševanju problema, kvečjemu k njegovemu zaostrovanju.

Pri svojem delu se redno srečujem s posamezniki, ki se že večino življenja bojujejo z odvečnimi kilogrami. Ni diete, ki je še ne bi preizkusili, mnogi so tudi pravi poznavalci različnih pripomočkov in tablet, ki naj bi zmanjševale maščobne obloge in premaknile kazalec na tehtnici navdol v samo nekaj tednih. Čeprav je skoraj vsem precej jasno, da se takšni čudeži ne dogajajo, hitre in preproste rešitve znova in znova prinesejo novo upanje. Kar pa ne velja le za področje hujšanja, ampak tudi za vsa ostala; ljudje upamo, da bomo našli bližnjice do boljših odnosov, osebnostne rasti ter na splošno bolj kakovostnega življenja. A žal vedno znova ugotovimo, da bližnjice ne obstajajo. V boju proti poplavi hitrih in neustreznih rešitev uporabljam predvsem tri vodila, za katera verjamem, da lahko precej pripomorejo k rešitvi problemov na katerem koli področju.

Prvič, pot do cilja, ki je vreden, ni lahka, kratka in poceni, temveč zahteva precejšen trud, včasih napor. Hujšanje se sicer lahko sliši kot preprosta matematika – če bomo jedli manj in se gibali več, uspeh ne more izostati. Formula je po mojem mnenju malce bolj kompleksna. Vanjo moramo vključiti tudi motivacijo, smerokaze in vodila, ki nas bodo zadržali na začrtani poti, ter podroben razmislek o razlogih, zakaj se nam ustrezno prehranjevanje in redno gibanje ni izšlo do zdaj. Nujno je, da pobrskamo po sebi, naših omejujočih prepričanjih, potlačenih čustvih ter izkušnjah, ki stojijo kot ovire na naši poti. Morda se s hrano tolažimo ali z njo preganjamo dolgčas? Nas morda odvečni kilogrami simbolno varujejo pred nečem, morda celo pred bolj polnim življenjem? Si dopovedujemo, da bomo, ko shujšamo, zamenjali službo, dobili partnerja, v bistvu pa se takšnih sprememb bojimo? Težka vprašanja, a če nam je cilj res pomemben, si nanje moramo odgovoriti.

Drugič, ni izbire, ki ne bi hkrati prinašala izgube. V trenutku, ko se odločimo za eno možnost, se odpovemo drugi. Če pojemo kos torte zdaj, bomo zdaj uživali, toda na daljši rok nam bo to verjetno prineslo nezadovoljstvo. Če se ji odpovemo, bomo trpeli takoj, na dolgi rok pa nam to lahko prinese zaželene rezultate. Jasno je, da se je lažje odločiti za takojšnje zadovoljstvo. Odrekanje nečemu, kar nam je všeč, prinese izgubo takojšnjega ugodja ali vsem dobro poznane in zato varne cone udobja.

Tretjič, osnova za zdravo in srečno življenje je uravnoteženost. V trudu, da bi se znebili vseh naših škodljivih prehranjevalnih navad, razvad in odvisnosti, lahko pristanemo ravno v eni od njih – v odvisnosti od zdravega načina prehranjevanja. Rek o tem, da jemo zato, da bi živeli in ne živimo zato, da bi jedli, je lahko vsem dobro poznan, toda zdi se, da v današnjem času, ko na družabnih omrežjih vidimo komaj kaj drugega kot slike polnih krožnikov, ko so v vsakem trenutku vsaj na treh televizijskih kanalih različne kuharske oddaje ter v polovici revije beremo kuharske recepte, v drugi pa nasvete za hujšanje, vse skupaj izgublja svoj pomen. No, razen hrane. Le kaj vse zamujamo, medtem ko natančno planiramo vsak obrok in obsedeno štejemo kalorije? Ter vsakič, ko se odpovemo otrokovi rojstnodnevni torti, medtem ko si v glavi ponavljamo, da moramo zdržati tri mesece brez ogljikovih hidratov, pa naj stane, kar hoče? Zdi se, da ob takšnem ravnanju zamujamo kar življenje samo. In to stane preveč. ¾ Zdi se, da ob takšnem ravnanju zamujamo kar življenje samo.