Obtožbe na njegov račun zaenkrat niso znane, več nemških politikov pa je dejanje označilo za politično motivirano.
Akhanli je bil aretiran v jutranjih urah v hotelu v mestu Granada na jugu Španije, poročanje nemških medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. Prijeli so ga na podlagi t. i. rdeče tiralice, ki jo je zanj prek Interpola izdala Turčija.
Kot je dejal njegov odvetnik Ilias Uyar, mu še niso dovolili dostopa do klienta, obtožbe na njegov račun pa niso jasne. Po njegovem prepričanju gre za del "lova na kritike turške vlade, ki živijo v drugih državah Evrope".
Novica je povzročila val zgražanja v Nemčiji, kjer številni politiki pozivajo k njegovi izpustitvi. "Zunanje ministrstvo sem pozval, naj nemudoma ukrepa pri španskih oblasteh in prepreči izročitev Turčiji," je v Berlinu dejal predstavnik Zelenih Volker Beck.
Oglasil se je tudi kanclerski kandidat socialdemokratov Martin Schulz, ki je aretacijo Akhanlija označil za nezaslišano in se prav tako zavzel za njegovo izpustitev. Škandal je že, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v Turčiji da zapirati nedolžne aktiviste za človekove pravice in novinarje, je dejal. "Ko pa to poskuša še izven ozemlja Turčije, se moramo kot Evropejci temu odločno zoperstaviti," je dodal.
Zunanje ministrstvo naj bi bilo sicer s primerom seznanjeno in naj bi pisatelju nudilo konzularno pomoč, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Akhanli živi v Nemčiji, odkar je leta 1991 zbežal iz Turčije in ima nemško državljanstvo. V preteklosti je bil v Turčiji že aretiran zaradi opozicijskih dejavnosti, vključno z izdajanjem levičarskega časnika. Priprli so ga tudi avgusta 2010, ko je potoval v Istanbul, a so ga decembra istega leta izpustili. V svojih delih je večkrat pisal o genocidu nad Armenci.
Odnosi med Berlinom in Ankaro so se močno zaostrili po lanskem neuspelem državnem udaru v Turčiji, po katerem so oblasti v državi odpustile približno 150.000 ljudi in jih na tisoče priprle, vključno z več nemškimi državljani.
Za nove napetosti je v petek poskrbel Erdogan, ki je pozval Turke v Nemčiji, naj na septembrskih parlamentarnih volitvah ne volijo krščanskih demokratov (CDU) kanclerke Angele Merkel, levosredinskih socialdemokratov (SPD) ali Zelenih, češ da so "sovražnice Turčije".
Tako Merklova kot Schulz sta se odzvala z jasnim sporočilom, da ne bosta dovolila vmešavanja Erdogana v volitve. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel pa je Erdoganove pozive označil za poseg v suverenost Nemčije.