Normalizacija obrestnih mer

Kje je inflacija na dolarskem in evrskem območju – ter kaj trg pričakuje od tokratnega zasedanja ameriške centralne banke Fed

Centralna banka ZDA bo bilančno vsoto, ki jo je od septembra 2008 do novembra 2014 povečala s 6,2 na 25,8 odstotka BDP ZDA, v ponedeljek začela »normalizirati« – zmanjševati proti predkrizni ravni. Nekateri svarijo, da bo »normalizacija« destabilizirala trge in gospodarstvo, a tudi brez paničarjenja je jasno, da za njeno uspešno dokončanje ne sme biti recesije še vsaj do leta 2023.

Najverjetnejši novi guverner ameriške centralne banke Jerome Powell bo prvi človek na njenem čelu v zadnjih treh desetletjih, ki ni ekonomist, pa vendarle med njimi uživa visoko podporo. Pravnik, ki je velik del kariere delal v financah, naj ne bi drastično spreminjal začrtanih smernic monetarne politike ZDA.

Ob koncu leta 2014, ko je bil evro nazadnje vreden več kot 1,20 dolarja, je ECB ravno zaganjala »tiskanje« denarja za nakupe obveznic, Fed pa ga je že končal. Odtlej se je bilančna vsota ECB skoraj podvojila, Fedova pa stagnira, za povrhu pa je ECB znižala ključno obrestno mero na nič, Fed pa jo je zvišal na 1,25 odstotka. A minuli teden je evro vnovič presegel vrednost 1,20 dolarja.