Tiskane izdaje
V nasprotnem primeru lahko ogrozi enega od slovenskih najuspešnejših izvozov domačega znanja, kar ni samo stvar prestiža, temveč bi prej ali slej negativno vplivalo tudi na delovanje mreže Cobiss v slovenskih knjižnicah.
Naša nacionalna mreža je namreč premajhna, da bi po morebitni izgubi uporabnikov v državah Zahodnega Balkana lahko ohranila takšno kakovost storitev, kot je sedanja. To, kar se zdi samoumevno, je v resnici plod dolgoletnega razvoja in dela veliko strokovnjakov na mariborskem inštitutu IZUM, ki je lani prav zaradi obsega dela, ki daleč presega nacionalne okvire, pridobil nove prostore. Te je ponosno odprl Tomaž Boh, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Toda namen uporabe novih prostorov je odvisen tudi od podpore drugega ministrstva, namreč za zunanje zadeve, hkrati pa seveda od ministrstva za kulturo, ki je pristojno za knjižnice. Cobiss.net je samo še dokaz več, da se v Sloveniji praviloma slabo godi tistim institucijam in projektom, ki so razpeti med več ministrstev. V tem primeru so to ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, za kulturo in za zunanje zadeve, ki bi vsaj glede razvoja mreže Cobiss verjetno lahko naredilo največ.
Evropska sredstva dosegljiva, vendar ...
Tisto, kar bi omenjeni morali doseči, je ohranitev in nadaljnja širitev mreže. Za to bi lahko pridobili tudi evropska sredstva (omenjalo se je deset milijonov), če bi projektu naša država namenila vlogo strateškega projekta mednarodnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu.
Podprl ga je že Unesco, ki ga je bil lani pripravljen vzeti pod svoje okrilje, in v tem primeru bi pogodbo z evropsko komisijo sklenil Unesco. Predstavniki dveh direktoratov evropske komisije so na usklajevalnem sestanku junija lani predlog Unesca sprejeli z veliko naklonjenostjo. Pred skoraj natanko enim letom so ga s podpisom pisma podpore projektu sprejeli tudi vsi udeleženci seje sveta mreže Cobiss, predstavniki večine nacionalnih knjižnic in nekaterih drugih institucij iz držav Zahodnega Balkana.
Mag. Tomaž Seljak, nekdanji dolgoletni direktor in koordinator mreže Cobiss: »Gre za informacijsko infrastrukturo, brez katere si ni mogoče predstavljati sodobnega izobraževanja in raziskovanja, prav tako ne kulturnega, tehnološkega in gospodarskega razvoja. Žal pa niti to ni prepričalo resornih ministrstev, da bi projekt podprla in se dogovorila, katero ministrstvo ali vladna služba bo prevzela vlogo medresorskega koordinatorja.«
Kot pojasnjuje Seljak, je dolgoročna usoda Izuma odvisna od števila uporabnikov njegovih proizvodov in storitev. Razvoj nekaterih informacijskih proizvodov namreč stroškovno ni upravičljiv, če je uporaba omejena le na uporabnike iz Slovenije. Poleg tega ima Izum omejen kadrovski potencial znanja za razvoj nekaterih novih aplikacij in servisov in bi za uspešno zadovoljevanje potreb uporabnikov potreboval strateškega partnerja, za katerega pa je Izum lahko zanimiv le z regionalno mrežo Cobiss.
»Pred kratkim je Slovenija gostila srečanje predsednikov držav v procesu Brdo-Brioni, ki so se ponovno zavzeli za medsebojno sodelovanje in približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve lahko preberemo, da so ob zagonu tega procesa na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca 2010 predsedniki vlad med drugim 'poskušali identificirati pobude in konkretne projekte, ki bi spodbudili regionalno sodelovanje in povezovanje, saj v tem delu Evrope ni potekal noben skupen infrastrukturni projekt'. Cobiss.net bi zagotovo lahko bil skupen infrastrukturni projekt,« je še dejal Seljak.
Podpora in pobuda
Po tem pismu je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ministrstvu za zunanje zadeve predlagalo, da kot nacionalni koordinator za mednarodno razvojno sodelovanje umesti projekt Cobiss.net med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in postavi organizacijsko strukturo, ki bo omogočala uresničitev ciljev projekta.
Odgovor zunanjega ministrstva pa ni bil tako spodbuden. Pojasnilo je, da zakonodaja ne opredeljuje instituta strateški projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja, da pa ni pravnih ovir, da javni zavod Izum ob podpori ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izvaja mednarodno razvojno sodelovanje. Kot nacionalni koordinator za mednarodno razvojno sodelovanje bo zunanje ministrstvo še naprej podpiralo prizadevanja za uspešno realizacijo projektov, ki sodijo med prednostna področja mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Skromna pozornost
Dejanski odnos vlade je morda najbolje razviden iz poročila, objavljenega 2. marca letos, o lanskih dejavnostih Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu in o uresničevanju smernic za njeno delovanje do Zahodnega Balkana. Projekt Cobiss.net je tam omenjen samo v poglavju o sodelovanju v kulturi in medkulturni dejavnosti na področju knjižnične dejavnosti.
Poročilo obsega 43 strani, od tega je omenjeni temi namenjenih zgolj nekaj vrstic. Zapisano je, da »sodelovanje poteka predvsem prek projekta Cobiss.net«, delno pa tudi »neposredno (predvsem) med nacionalnimi knjižnicami posameznih držav«. Mreža Cobiss je označena kot »uspešen projekt, katerega nosilec je Institut informacijskih znanosti« in v katerem so »institucije (v Srbiji, Makedoniji, BiH, Črni gori in Bolgariji) prevzele odgovornost za razvoj nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti«. Vsekakor se takšna obravnava v vladnem poročilu, kljub pozitivni oceni, zdi hudo preskromna za predstavitev dolgoletnega projekta, ki bi lahko bil v ponos vsaki državi.
Upanje, da bo zmagala pamet
Dejstvo je, da je za pridobitev evropskih sredstev za razvoj mreže Cobiss potrebno soglasje sodelujočih držav. Težko je razumeti, da jih Slovenija še ni spodbudila k sodelovanju. Lahko le ugibamo, ali se to dogaja samo zaradi birokratskih zapletov in nedogovora med pristojnimi ministrstvi, ali pa težave izvirajo tudi iz kadrovanja.
Izum namreč zadnje leto vodi vršilec dolžnosti direktorja Davor Šoštarič, njegov sodelavec za področje Cobissa pa je donedavno bil dolgoletni direktor Tomaž Seljak, ki ga je 21. februarja letos upravni odbor Izuma popolnoma odrezal od inštituta. Toda Seljak, čeprav formalno upokojenec, je menda edini, ki trenutno zmore koordinirati Cobiss.net, saj mu zaupajo tudi tuji partnerji in Unesco. Spodbudno je vsaj to, da se tako sedanji direktor kot njegov predhodnik zavzemata, da razvoj mreže Cobiss na Zahodnem Balkanu postane strateški projekt mednarodnega sodelovanja Slovenije. Seljak dodaja, da kljub vladnemu nerazumevanju še vedno »upa na zmago zdrave pameti«.
Za to ima zdaj tudi novo močno spodbudo. Na svoje pismo, v katerem je predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti seznanil z omenjeno pobudo evropskih poslancev in argumenti zanjo (pismo je, s precej slabšim odzivom, naslovil tudi na vrsto vodilnih politikov), je 20. junija dobil odgovor predsednika prof. dr. Tadeja Bajda, da je o tem že poročal izvršilnemu odboru in da so se člani strinjali, da akademija podpre uvrstitev Cobissa med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije.
Kot smo napisali uvodoma, bodo predvidoma svoje stališče čez nekaj dni sprejele univerze. Od Lučke Lorber, predsednice sveta za visoko šolstvo in prorektorice mariborske univerze, smo v zvezi s tem že pridobili odgovor: »Univerza v Mariboru podpira prizadevanja Tomaža Seljaka v mednarodnem prostoru. Upam, da bo Slovenija prepoznala pomen njegove iniciative.« To bo morda le omajalo trditev zunanjega ministrstva, da tam tovrstni strateški projekti niso predvideni.
