Ameriško zagonsko podjetje WeWork je ena največjih zvezd delitvene ekonomije, poslovnega modela, ki se je najbolj uveljavil v prevozniških storitvah, v katerih je nesporni kralj posrednik prevozov Uber, iz leta v leto pa se nezadržno širi tudi na drugih področjih, v dostavi hrane, posredovanju nastanitev in izmenjavi najrazličnejših izdelkov ter storitev. Eden od najhitreje rastočih segmentov je souporaba delovnih prostorov. Poslovni model WeWork je preprost: pod komercialnimi pogoji najema (velike) stavbe, jih preuredi v tipične prostore za sodelo (co-working) in jih na drobno oddaja za krajši čas. Skupne delovne prostore in pisarne ponuja za zagonska podjetja, samostojne podjetnike, čedalje več pa tudi za globalne korporacije. V manj kot desetih letih delovanja je newyorški startup zrasel v eno od petih najvrednejših ameriških zasebnih podjetij (ob podjetjih Uber, Airbnb, Palantir Technologies in SpaceX) in eno od najhitreje rastočih v delitveni ekonomiji. Souporabo delovnih prostorov ponuja v 178 nepremičninah v 57 mestih in 18 državah. Pred letom dni, ko je japonski tehnološki velikan Softbank v WeWork vložil 4,4 milijarde dolarjev, je njihova tržna vrednost zrasla na 20 milijard dolarjev. Poleg osnovne dejavnosti, oddajanja delovnih prostorov, so lani začeli tržiti tudi deljena (skupna) stanovanja pod imenom WeLive, nedavno pa so odprli fitnes/spa klub z imenom Rise. Za 850 milijonov dolarjev so kupili Lord&Taylor, eno najznamenitejših stavb na Peti aveniji na Manhattnu, kamor nameravajo preseliti sedež podjetja.
Nekateri analitiki se sprašujejo, ali ni WeWork, ki sta ga ustanovila Miguel McKelvey in Adam Neumann, le navadni nepremičninski holding v startupovski preobleki, vendar v podjetju odgovarjajo, da gre v njihovem poslu za nekaj več, saj omogoča drugačno poslovno kulturo in sodelovanje. Neumann pravi, da gre za »We Generation« – večinoma milenijsko delovno silo, ki želi od svojega dela več kot le službo. »Izkušnje so za njih pomembnejše od materialnih dobrin, iščejo občutek skupnosti in izpolnitve, želijo biti del nečesa večjega,« pravi soustanovitelj podjetja. V skladu s temi novimi oblikami dela v WeWorku tudi oblikujejo prostore, ki spodbujajo najemnike k medsebojni komunikaciji in vzpostavljanju sodelovanja. Delovni proces v skupnih prostorih jim najemodajalec pogosto popestri z različnimi dogodki, na primer z urami joge ali pa z gostujočim frizerjem, ki sprejema plačilo v bitcoinih.
Generator drugačnih oblik dela
Soustanovitelja podjetja sta odrasla v kooperativah, McKelvy v komuni v Oregonu, Neumann pa v kibucu v Izraelu, in mogoče to pojasnjuje, zakaj sta se odločila za ustanovitev podjetja, v katerem je ključna delitvena ekonomija oziroma okolje, ki omogoča sodelo. WeWork je Neumannov tretji poslovni projekt, pred tem je neuspešno poskusil z ženskimi čevlji z zložljivimi petami in s podjetjem Krawlers za proizvodnjo otroških oblačil s podloženimi koleni. Partnerja sta začela oddajati deljene delovne prostore na dveh lokacijah v New Yorku, po štirih letih sta tržila že 23 prostorov v osmih mestih, v zadnjih treh letih pa je prišlo do eksplozivne rasti. Trenutno ima WeWork 256.000 strank (sami jih imenujejo člani), do konca leta pa nameravajo povečati število lokacij na 400, število uporabnikov pa na 400.000.
Konec lanskega leta je WeWork oddajal več kot 930.000 kvadratnih metrov delovnih površin, 240.000 zgolj v Londonu. Med svojimi strankami so imeli več kot 20.000 podjetij, najhitreje rastoči segment med njimi so tista z več kot tisoč zaposlenimi; zavzemajo petino naročniške baze WeWorka, med njimi pa so tudi Microsoft, Salesforce, Samsung, Spotify, Starbucks, Pinterest in Facebook. WeWork teh velikih podjetij ne šteje le med svoje stranke, ampak za nekatere od njih ekskluzivne poslovne prostore tudi upravlja. Za IBM na primer vodi vso poslovno stavbo v New Yorku, za Airbnb pisarne v Berlinu, za Amazon pa poslovno stavbo v Bostonu.
Oktobra lani so v WeWorku zaposlovali 3000 ljudi, med njimi več kot 400 arhitektov, oblikovalcev notranjih prostorov, grafičnih umetnikov in gradbenih strokovnjakov. WeWork pa ne ostaja zgolj pri dolgoročnem najemu nepremičnin in nadaljnjem oddajanju strankam. Vsako stavbo odpre za uporabnike šele po temeljiti prenovi. Preko centralnega računalnika na newyorškem sedežu pridobivajo podatke in nadzirajo stanje na lokacijah sodela po vsem svetu. Od tega na primer, kdaj so bili v kateri od stavb nazadnje zamenjani filtri za zrak, do tega, koliko konferenčnih sob je v določeni stavbi trenutno zasedenih. »V začetku so (podjetja) prihajala zaradi kratkotrajnega najema delovnih prostorov, zdaj pa prihajajo zaradi kulture sodela,« pravi Adam Neumann.
