Tiskane izdaje
Peter Chou je 1. marca ob 16.15 prišel na oder v dvorani Palau Sant Jordi v Barceloni kot glavni govorec. Predstavil je telefon one m9, zapestnico grip in očala za navidezno resničnost vive. Minuli petek, 19 dni pozneje, so iz HTC sporočili, da je Chou odstopil s položaja predsednika uprave, ki ga je zasedal vse od ustanovitve podjetja leta 1997.
Šestdesetletni soustanovitelj HTC mjanmarskega rodu je bil na čelu podjetja skozi njegovo najuspešnejše obdobje in tudi skozi najtežje trenutke v zadnjih dveh letih. Zdaj bo družbo pred dokončno irelevantnostjo in propadom poskušala rešiti druga soustanoviteljica, 56-letna Cher Wang. »Sama sem predlagala zamenjavo. Sem najboljša kandidatka,« je ob imenovanju izjavila Wangova. Ne čaka je lahko delo, saj HTC že nekaj časa pada med obskurne proizvajalce pametnih telefonov, potem ko je bil na višku sistema windows mobile in na začetkih androida eden najbolj prepoznavnih in dobičkonosnih. Že nekaj časa ga ni več med desetimi največjimi, celo med dvajseterico bi se težko še uvrstil, na večini evropskih trgov ima le še približno dvoodstotni tržni delež. Od lanske jeseni poskuša tudi z drugimi izdelki, prvi je bil akcijska kamera re, zdaj sledita še omenjena zapestnica in naprava za navidezno resničnost. Kje se je HTC zalomilo?
Samsungov galaxy s2 povod težav
Leta 2010 je bilo videti, kot da so na poti na vrh. Njihov hd2 je bil ena najbolj naprednih »žepnih« naprav (telefon je bil za tiste čase enormen, čeprav je manjši od praktično vseh današnjih), Googlov nexus one s tekočih trakov tajvanskega proizvajalca najbolj zaželen telefon med tehnološkimi navdušenci, desire pa ob Samsungovem galaxyju s prvi res dober androidni telefon za množice.
Težave so se začele leto pozneje. Takrat je Samsung osupnil svet in industrijo mobilnih telefonov z galaxyjem s2, ki je imel za tiste čase ogromen zaslon, dvojedrni procesor, bistveno izboljšan fotoaparat in kup tehnoloških lastnosti, ki niti slučajno še niso bile samoumevne. Že res, da se je že hd2 ponašal z enako velikim zaslonom in tudi nekaterimi drugimi najnaprednejšimi lastnostmi. Toda HTC z njim ni nagovarjal množic, kot je to počel Samsung s svojim novincem. Aprila 2011 je HTC v Londonu, na odru je bil seveda Peter Chou, razgrnil model sensation, ki je bil po specifikacijah konkurenčen esdvojki, v praksi pa je bil v marsičem slabši, od zaslona, do fotoaparata in trajanja baterije. Leta 2012 je bil Samsung že tako uveljavljen s svojo znamko in prepoznavnostjo družine galaxy s, da so vsi kupovali s3, HTC-jev one x pa je ostal precej spregledan.
Pred dvema letoma se je poskušalo tajvansko podjetje vrniti v igro s še enim telefonom iz (skoraj) enega kosa aluminija. One je pobiral nagrade za oblikovanje in žel dobre opise v medijih - razen za fotoaparat -, toda podjetje je njegov proizvodni proces tako zakompliciralo, da je telefon zamujal in bil predrag. In medtem ko je Samsung metal milijarde v oglaševanje, razkošno kampanjo pa si je ob lansiranju prve xperije z privoščil tudi Sony, je HTC naivno pričakoval, da bodo ljudje drli kupovat one samo zaradi njegove oblike in kovinskega ohišja. Prav marketing je eno od področij, kjer je HTC najbolj zaspal. To je še posebej očitno v Sloveniji, kjer se pogosto zdi, kot da podjetje pričakuje, da se bodo telefoni dobesedno prodajali sami. Tudi če bi bili tako kakovostni, da bi šla beseda o njih od ust do ust, bi vseeno težko premagali oglaševalsko mašinerijo drugih proizvajalcev.
Tehnološki zaostanek
Takrat se je tudi začelo kazati, da HTC vse bolj ostaja brez dostopa do tehnološko najbolj naprednih komponent za telefone. Prvi one je zamujal tudi zato, ker podjetje ni uspelo pravočasno dobiti zadostnih količin določenih sestavnih delov. Najboljša fotografska tipala so zanj očitno nedosegljiva. Čitalec prstnih odtisov v telefonu one max je bil daleč od tistega, ki ga v iphone vgrajuje Apple. Tudi procesorji in zasloni, čeprav vedno vrhu, vseeno niso najbolj izpopolnjeni.
Tudi zato se je HTC začel zatekati k »inovacijam«. Za fotoaparat v modelu one so inženirji imeli dobro idejo, ko so zasnovali tipalo z manj milijoni točk, ki bi v teoriji zajemalo več svetlobe. Toda fotoaparat v htc one je imel dve težavi. Razločljivosti je hitro zmanjkalo, teorije pa pri HTC niso znali spraviti v prakso, saj so algoritmi za obdelavo signala s tipala svoje delo opravljali slabo - na fotografijah je bilo tudi v dobri svetlobi veliko digitalne nesnage, pogosto osvetlitev ni bila prava in tako naprej. Težave niso odpravili niti pri lanskem nasledniku one m8, letos pa so to tipalo prestavili na sprednjo stran za fotografiranje selfijev. Poleg tega so predstavljali dodatke, kot so bili naprava za predvajanje glasbe v avtu brez bluetootha, medijski predvajalnik za dnevno sobo in luknjičasti ovitek za telefon, ki simulira matrični zaslon. In pri one m8 dodali še drugo fototipalo za "merjenje globine", kar pa je bil le marketinški trik. Nič od tega ni prineslo večje prodaje.
Vmes je podjetje tudi izgubljalo energijo z razvojem tablic, najprej modela flyer pred leti in nazadnje nexusa 9 lani, kar pa tudi ni dalo želenih rezultatov. Še posebej flyer je bil občutno predrag in je obležal v skladiščih operaterjev in trgovcev. Določeni telefoni iz HTC se še vedno dokaj dobro prodajajo in podjetje je v nekaj zadnjih četrtletjih celo doseglo minimalen dobiček. Toda zlati časi izpred petih let se zdijo le še privid. Čeprav podjetje še zna izdelovati kakovostne, lepe in drugačne telefone od konkurence, jih ne zna oglaševati in pogosto napačno postavi njihovo ceno. To dvoje je verjetno vsaj delno rešljivo, veliko večja težava pa je, da vse več kitajskih podjetij izdeluje enako dobre ali celo boljše telefone za nižjo ceno.
