Sreda, 15. 8. 2018, 12.01
5 let, 8 mesecev
Anja Klančnik
Žulji, jota, višinci: mama štirih otrok za kar 30 ur izboljšala rekord na Slovenski planinski poti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,82
12
Anja Klančnik je nova rekorderka Slovenske planinske poti. Priljubljeno transverzalo je pretekla in prehodila v manj kot 12 dneh.
Pravijo, da so rekordi zato, da se podirajo, a ta, ki ga bomo opisovali danes, sploh ni imel tega namena. Anja Klančnik, mama štirih otrok, docentka na biotehniški fakulteti in ljubiteljska tekačica, je v manj kot 12 dneh pretekla 600 kilometrov dolgo Slovensko planinsko pot s 45 kilometri višinske razlike, kar je kar 30 ur hitreje od prejšnjega rekorda.
40-letna Vipavka je za 600-kilometrsko razgibano pot potrebovala 11 dni, 23 ur in 49 minut, kar pomeni, da je za kar 30 ur izboljšala prejšnji ženski rekord. Do zdaj je ta mejnik pripadal pokojni ultratekačici Ruth Podgornik Reš, ki je leta 2010 prvo vezno planinsko pot na svetu premagala v 13 dneh in 6 urah.
V petek zjutraj je po manj kot 12 dneh dosegla cilj na Debelem rtiču.
Klančnikova, ki se s tekom intenzivneje ukvarja zadnjih šest let, od rojstva njenega četrtega otroka, je v primerjavi z Reševo za nameček imela na nekaterih odsekih precej daljšo pot, npr. dodane koče na Okrešlju, Ledinah, vrh Koroške Rinke, Debeli rtič saj so pri Planinski zvezi Slovenije v dnevnik Slovenske planinske poti število žigov iz 69 povečali na 80.
Na Slovenski planinski poti je 80 postaj, ki jih pohodniki zaznamujejo z žigi.
Anjina knjižica je bila polna hitreje kot v 12 dneh.
Nova rekorderka Slovenske planinske poti se je na traso, ki se začne v Mariboru, in preko Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, predalpskih hribovij in Krasa vodi do Debelega rtiča, podala 2. avgusta ob 6. uri zjutraj, v cilj pa je pritekla včeraj zjutraj ob 5.49.
Galerija: utrinki s Slovenske planinske poti (osebni arhiv)
Tako je čutila
Na pot se je podala povsem spontano, brez priprav, načrtovanja logistike ... "To sem storila zase, enostavno sem tako čutila," je razloge za tek po priljubljeni slovenski poti, kjer pohodniki sledijo Knafljevim markacijam, strnila za Sportal.
Večji del poti je prehodila sama, sčasoma pa so se ji pridružili tudi ultra tekaški navdušenci.
Štejejo doživetja na poti, ne rekord
Na pot se je podala neposredno s počitnic na morju. "Sedla sem na trajekt in naslednje jutro štartala."
O rekordu ni razmišljala. Poznala je sicer rekordno znamko Podgornik Reševe, a je proti novi znamki začela pogledovati šele potem, ko je ugotovila, da napreduje več kot odlično.
Prvi dan z izhodišča v Mariboru se je podala s kolegom, ekstremnim kolesarjem Andrejem Zamanom, da je bil začetek lažji. Nato je tekla sama, preko najvišjih vrhov Kamniških alp jo je spremljal Tomislav Klančnik, sčasoma pa se je okrog nje začela oblikovati skupina ultra tekaških navdušencev, zbranih predvsem iz vrst udeležencev Ultra Traila Vipavska dolina, na čelu z Ožbejem Marcem, Boštjanom Mikužem in Anejem Kodeletom, ki ji je pomagala, da je bila na poti hitrejša in da z iskanjem poti ni izgubljala dragocenega časa.
Ko se telo utrudi ...
"Povsem po naključju se je skupini pridružila tudi maserka, ki mi je bila zadnje štiri dni v veliko pomoč," je izpostavila docentka na Biotehniški fakulteti, ki je sicer računala, da bo SPP pretekla v 14 dneh. "Nisem lovec na rekorde in to niti ni bil moj namen, bolj me zanimajo doživetja na poti," je pojasnila.
Namesto klasičnih testenin na joto in ričet
Spala in prehranjevala se je po planinskih kočah, kar pomeni, da je namesto želenih testenin, s katerimi bi obnovila glikogenske zaloge, a jih v kočah večinoma ni bilo na jedilniku, uživala tradicionalne planinske jedi, kot so jota, ričet, pasulj, štuklji in podobno.
Vso opremo, kot so rezervna oblačila, prva pomoč, voda in železna prehranska rezerva, je prvih sedem dni v nahrbtniku nosila sama, tako kot je to vajena s trail tekem, potem so ji spremljevalci pomagali. V povprečju je spala dve do tri ure dnevno, občasno je telesu kar med potjo omogočila nekajminutni "power nap" (energetski spanec), s katerim si je povrnila energijo.
Na Storžiču, z 2132 metri najvišji gori v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp.
Najtežji del poti jo je čakal takoj po Alpah, ko je pretekla tudi po 70, 80 kilometrov dnevno, in pa na koncu, zadnje tri dni. "Na Cerkljanskem me je pričakal dež, zaradi mokre obutve pa sem si pridelala krvave žulje, ki ji nisem mogla sanirati," je povedala.
Tudi krvavi žulji je niso ustavili.
Tri etape je pretekla ponoči, v tekaškem koraku je vztrajala tudi zadnjo noč do cilja, ko je pretekla kar 100 kilometrov.
600 kilometrov Slovenske planinske poti je bila njena najdaljša razdalja in najbolj zahtevna preizkušnja do zdaj. Pred tem je bil njen tekaški rekord 100 milj oz. 176 kilometrov, ki jih je januarja letos pretekla na Iper trail teku La Corsa della bora.
Klančnikova si glede rekorda ne dela nobenih iluzij. Že v soboto se namreč na SPP podaja ta trenutek ena najboljših slovenskih ultramaratonk Katja Kegl Vencelj. "Vem, da je Katka hitrejša od mene in bi zlahka podrla moj rekord, bo pa vse odvisno od vremena, ta človeka lahko precej upočasni," je opozorila Klančnikova.
Večina pohodnikov za celotno pot, ki vključuje 80 planinskih koč, vrhov in mest porabi več let, absolutni rekord pa je še vedno v lasti Marjana Zupančiča, ki je SPP pretekel v sedmih dneh, osmih urah in desetih minutah.
12