Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, Vesni Rosenfeld, Matjažu Rutarju in pravni osebi Atka-Prima, obtoženim zlorabe položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju pri financiranju prevzema pivovarne.
Na sojenju je pričal Draško Veselinovič. Ta je leta 2009, v času zadnjih izdihljajev Šrotovega imperija, vodil NLB. "To je bil čas, ko se je že začela kriza, podjetja so izgubljala izvozne posle, videlo se je, da bodo vrednosti zavarovanj začele upadati. Nikakor ni bilo možno od podjetij zahtevati, da vrnejo posojila. Posojila smo podaljševali, dokler ni DZ sprejel zakona, da se posojila holdingom ne smejo podaljševati," je uvodoma povedal Veselinovič.
Boško Šrot, katerega sodišče 3. oktobra poziva v zapor na Dobu, je vložil prošnjo za odlog začetka prestajanja zaporne kazni. Kot pravi, sta z zagovornikom v prošnji zapisal, da sta z zagovornikom opozorila na postopkovne nepravilnosti, menita namreč, da je bil postopek v zadevi Istrabenz voden izrazito v prid tožilcu.
Dodajmo, da je Šrot v zadevi Istrabenz obsojen na pet let in deset mesecev zaporne kazni.
Veselinovič: Infondova zavarovanja so bila tedaj zadostna
Najpomembnejša naloga Veselinoviča na čelu NLB je bila odločitev o reprogramu okrog 150 milijonov evrov posojil Infond Holdingu. Spomnimo, da je Veselinovič sredi aprila 2009, posojila podaljšal. Ob tem mu je sodnica med drugim predočila izjavo Alojza Jamnika, nekdanjega člana uprave NLB, ki je v pričanju pred meseci dejal, da je bil Infond že v letu 2008 problematičen zaradi kvalitete zavarovanj. Posojila so namreč zavarovali z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško, katerih vrednost pa je v krizi hitro padla.
Veselinovič je danes odločitev zagovarjal takole: "V tistem času je bilo podaljšanje posojil ekonomsko upravičeno. Že predhodne uprave so zahtevale dodatna zavarovanja. Zavarovanja so bila takrat še zadostna. Če gledamo današnjo ceno Mercatorja, ne, a takrat so tudi meni za delnico Mercatorja ponujali 240 evrov."
Je res odstopil ali so ga pravzaprav odstavili?
Po tej odločitvi je Veselinovič nadzornikom ponudil odstop. Nadzorniki so njegov odstop sprejeli, kar pa je Veselinoviča presenetilo.
A Veselinovič danes trdi, da je odstopil sam. Kot pravi, ni želel biti del take zgodbe. S tem cilja na `protitajkunsko` zakonodajo. "Zdelo se mi je, da to stanje vodi v stanje, ki bo gospodarstvu povzročilo gmotno škodo, bankam pa otežilo delo in njeno osnovno poslanstvo."
Dodajmo, da Veselinovič po pričanju ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja.
Dolgoletni šef Ljubljanske borze je leta 2009 prevzel vodenje NLB. Na čelu državne banke je ostal rekordno kratkih 72 dni, v tem času pa med drugim odobril posojilo takratni šefinji vladnega kabineta Simoni Dimic in njenemu očetu. Zaradi tega posojila se bo morda moral zagovarjati pred sodiščem - posel pregleduje izvedenec. NLB je pod Veselinovičem, čeprav je več mesecev kazalo drugače, odobrila reprogram posojil Infondu Holdingu, prek katerega je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Zaradi tega je Veselinovič nato moral oditi. "Na koncu sem moral oditi, ker se nisem strinjal z nekaterimi norimi idejami politikov, ki bi dolgoročno za banko pomenile velike težave," je dejal pozneje. Pred dnevi je prevzel vodenje lobističnega združenja Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SGRZ), ki ima sedež v Bruslju.
Fajsova o vlogi Rosenfeldove
Na sojenju je kot priča navzoča tudi Saša Fajs, nekdanja direktorica Centra naložb (več o njej spodaj). Gre za pričo, ki je z izjavo, podano tožilstvu po hišnih preiskavah leta 2009, obremenila predvsem Vesno Rosenfeld. Ta, kot je znano, ni bila zaposlena v Pivovarni Laško, a jo obtožnica navaja kot Šrotovo desno roko, Fajsova je danes dejala, da je skupaj z njo sedela v pisarni.
"Vse posojilne pogodbe so se sklepale na pobudo Vesne Rosenfeld, ki jih je tudi sestavljala. Res sem bila odgovorna oseba, ne bežim pred odgovornostjo, a ozadje je bilo meni neznano," poudarja Saša Fajs.
Odvetnik Fajsove Emil Zakonjšek je izrazil mnenje, da "obstaja utemeljen sum", da je na izjave Fajsove vplival tožilec. To sta tako Fajsova kot tudi Kozina zanikala. Tožilec je dejal, da je sam sprva nasprotoval načinu, na katerega je Fajsova pristopila do njega: po kriminalističnih preiskavah je namreč želela z odvetnico priti na tožilstvo in izpovedati svoje stališče. Na tožilstvu so v to vendarle privolili in Fajsova je bila izločena iz preiskave.
Obramba sicer med drugim trdi, da so se obtoženi pri svojih odločitvah naslanjali na pravna mnenja, ki so jih zanje pisali Nina Plavšak, Stojan Zdolšek in drugi. Na vprašanje sodnice, kdo je odrejal, za katere posle se naroči pravno mnenje, je Fajsova dejala, da je naročala Rosenfeldova oziroma kdo drug, če so se tako dogovorili na skupnih sestankih.
Sama je mnenja zahtevala v zadnjih mesecih na čelu Centra Naložb, ko po lastnih besedah ni več zaupala navedbam Rosenfeldove in ni želela podpisati posojilnih pogodb. A Rosenfeldova ji je, tako trdi Fajsova, zatrjevala: "Ne skrbi, vse je zakonito. Tako pravijo najbolj ugledni pravniki."
Rosenfeldova je vse izjave Fajsove zanikala. Dejala je, da so "neresnične in nekorektne".
Gre za direktorico podjetja Center Naložbe, prek katerega je Šrot (poleg Infonda Holdinga) vodil prevzem Laškega. Fajsova je bila sicer sprva med osumljenci, a jo je tožilec - podobno kot direktorico Šrotovega nabiralnika Kolonela Danijelo Raković - izločil. V obtožnici je navedeno, da sta bili obe "žrtev oseb, ki so se bodisi neposredno pri izvajanju kaznivega dejanja (...) bodisi pri nudenju pomoči storilcu tega kaznivega dejanja nadvse vešče skrivale za njunim imenom, zato bi bilo vsakršno nadaljevanje kazenskega pregona (...) povsem nepotrebno ter še zlasti nepošteno."
