UF, TO BO TOPLO
Prvomajski prazniki s sončnimi očali
Po nenavadni zimi, ko je bil marec hladnejši od januarja, se nam obeta topel april. Ne kaže, da bi se temperature lahko spustile do pozebe, pravi mag. Tanja Cegnar.
Odpri galerijo
Z a1. maj bo imelo morje največ 16°C, za kopanje ne bo, a kot nalašč za piknik. FOTO: Voranc Vogel/delo
LJUBlJANA - Pomlad se bohoti v vseh svojih barvah. Po hladnih dnevih, ko se živo srebro kar ni hotelo dvigniti na prijetnih 15 ali 18 stopinj Celzija, doživljamo najlepše večere. Minula dva vikenda sta nam postregla z vsaj enim sončnim dnevom brez neprijetnega vetra.
Gladina morja se je le rahlo kremžila, gostilničarji in slaščičarji po Piranu so ihtavo nosili mize in stole iz skladišč in jih postavljali na terase. Mnogim je že prijal sladoled, čeprav je imela morska voda pred štirinajstimi dnevi v Kopru le 12,3 °C. A glej ga, zlomka, kljub temu so se našli junaki, ki so zaplavali.
V zraku je cvetni prah breze in gabra. »Žal ga je največ ob sončnem vremenu, tako da so lahko prijetni pomladanski sprehodi za bolj občutljive tudi neprijetni,« opozarja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje in dodaja, da se je zaradi ugodnih temperatur in osončenosti cvetenje pomaknilo tudi na višje ležeče kraje.
»Cvetni prah sproščajo tudi bukve, v Primorju večino prispeva gaber, v zraku je tudi cvetni prah hrasta, vse tri vrste pa imajo alergene, sorodne brezi.« V zraku so še manjše količine cvetnega prahu jesena, vrbe, javorja in cipresovk. Zdaj zdaj bodo oživeli travniki: »V zraku so prva zrna trav, opozarjamo na začetek cvetenja platane.«
Je pa v omenjenih treh mesecih opazno primanjkovalo sončnega vremena. Medtem ko je bilo januarja še nekaj sonca, smo ga marca močno pogrešali. Kljub oblačnosti je temperatura vztrajala okoli ničle, da je sneg dolgo obležal in se v senčnih zaplatah ohranil vse do prvih dni aprila.
»Obilica snega v gorah, spomladanska snežna odeja nadpovprečno debela, polni vodotoki: to pomeni, da je vode dovolj in da ni nevarnosti za spomladansko sušo,« pojasnjuje Cegnarjeva.
Minula zima se je med bolj zasnežene v zadnjih desetletjih uvrstila zaradi zasneženega februarja in prve polovice marca.
Toda april je bil doslej nadpovprečno topel. Razen na severovzhodu države so bile padavine pogoste. To je omogočilo hiter razvoj rastlin, ki bodo lahko nadoknadile zaostanek.
Ko sem pred dnevi kmeta iz Savinjske doline vprašal, koliko jih je zmotila letošnja pozna otoplitev, me je prekinil, preden sem končal stavek: »Letos je prav. Tako bi moralo biti vsako leto. Zadnjih 20 let pomlad prihaja prehitro. Tudi zato smo v minulih dveh letih doživeli hude pozebe.«
In kakšna je nevarnost pozebe letos? »Zagotovo ne moremo napovedati, kaj se bo dogajalo za prvomajske praznike, a ne kaže, da bi se temperatura vratolomno spustila na –5 do –3 °C, kar povzroči pozebo v sadovnjakih in vinogradih,« nam je dejala mag. Tanja Cegnar.
Večji problem vidi v sončnem obsevanju, ki se krepi z vse močnejšim soncem. »V gorah je te dni UV-indeks že dosegel 8, ob upoštevanju od snežne odeje odbitega sevanja pa je še veliko višji, kar pomeni, da je v visokogorju zaščita pred sončnimi žarki nujna. Po nižinah je UV-indeks do 7, sredi dneva se je priporočljivo umakniti v senco ali pa uporabiti sončna očala in zaščititi izpostavljene dele kože.«
Prvomajski sprehodi ob morju so nadvse prijetni, toda sončenje je lahko nevarno. »Ker so temperature prijetne, se razgalimo v kratke rokave in kratke hlače, tudi v glavo nam ni vroče, a sonce ima svojo moč, zato predlagamo, da se na sprehod v sončnem dnevu odpravimo v srajci z dolgimi rokavi, s sončnimi očali in nujno s pokrivalom.«
Temperatura mora je te dni že okoli 14 stopinj. »Sončno vreme bo sicer prispevalo tudi k ogrevanju morja, a se to greje precej počasneje kot zrak in kopno, zato so tudi popoldnevi ob sončnem vremenu spomladi navadno toplejši na Goriškem kot na Obali. Na kopalno temperaturo morja bomo morali torej počakati vsaj še kakšen mesec,« je sklenila Cegnarjeva.
Gladina morja se je le rahlo kremžila, gostilničarji in slaščičarji po Piranu so ihtavo nosili mize in stole iz skladišč in jih postavljali na terase. Mnogim je že prijal sladoled, čeprav je imela morska voda pred štirinajstimi dnevi v Kopru le 12,3 °C. A glej ga, zlomka, kljub temu so se našli junaki, ki so zaplavali.
V zraku je cvetni prah breze in gabra. »Žal ga je največ ob sončnem vremenu, tako da so lahko prijetni pomladanski sprehodi za bolj občutljive tudi neprijetni,« opozarja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje in dodaja, da se je zaradi ugodnih temperatur in osončenosti cvetenje pomaknilo tudi na višje ležeče kraje.
»Cvetni prah sproščajo tudi bukve, v Primorju večino prispeva gaber, v zraku je tudi cvetni prah hrasta, vse tri vrste pa imajo alergene, sorodne brezi.« V zraku so še manjše količine cvetnega prahu jesena, vrbe, javorja in cipresovk. Zdaj zdaj bodo oživeli travniki: »V zraku so prva zrna trav, opozarjamo na začetek cvetenja platane.«
Pozebe morda ne bo
Cegnarjeva poudarja, da smo doživeli zares nenavadno zimo. »Po eni strani smo imeli rekordno mrzel marec, ki je bil celo hladnejši od januarja. Najbolj mrzel mesec minule zime je bil februar.«Je pa v omenjenih treh mesecih opazno primanjkovalo sončnega vremena. Medtem ko je bilo januarja še nekaj sonca, smo ga marca močno pogrešali. Kljub oblačnosti je temperatura vztrajala okoli ničle, da je sneg dolgo obležal in se v senčnih zaplatah ohranil vse do prvih dni aprila.
»Obilica snega v gorah, spomladanska snežna odeja nadpovprečno debela, polni vodotoki: to pomeni, da je vode dovolj in da ni nevarnosti za spomladansko sušo,« pojasnjuje Cegnarjeva.
Minula zima se je med bolj zasnežene v zadnjih desetletjih uvrstila zaradi zasneženega februarja in prve polovice marca.
Toda april je bil doslej nadpovprečno topel. Razen na severovzhodu države so bile padavine pogoste. To je omogočilo hiter razvoj rastlin, ki bodo lahko nadoknadile zaostanek.
Količina padavin letos do srede aprila. FOTO: Arso
Ko sem pred dnevi kmeta iz Savinjske doline vprašal, koliko jih je zmotila letošnja pozna otoplitev, me je prekinil, preden sem končal stavek: »Letos je prav. Tako bi moralo biti vsako leto. Zadnjih 20 let pomlad prihaja prehitro. Tudi zato smo v minulih dveh letih doživeli hude pozebe.«
In kakšna je nevarnost pozebe letos? »Zagotovo ne moremo napovedati, kaj se bo dogajalo za prvomajske praznike, a ne kaže, da bi se temperatura vratolomno spustila na –5 do –3 °C, kar povzroči pozebo v sadovnjakih in vinogradih,« nam je dejala mag. Tanja Cegnar.
Potek dnevne temperature letos FOTO: Arso
Močno gorsko sonce
Cegnarjeva nas je opozorila, da se bo predvidoma v nedeljo sonce spet skrilo in se bodo temperature spustile. »Hkrati pa kaže na oblačno vreme, kar pomeni, da vendarle ne bo neprijetno hladno.«Večji problem vidi v sončnem obsevanju, ki se krepi z vse močnejšim soncem. »V gorah je te dni UV-indeks že dosegel 8, ob upoštevanju od snežne odeje odbitega sevanja pa je še veliko višji, kar pomeni, da je v visokogorju zaščita pred sončnimi žarki nujna. Po nižinah je UV-indeks do 7, sredi dneva se je priporočljivo umakniti v senco ali pa uporabiti sončna očala in zaščititi izpostavljene dele kože.«
Prvomajski sprehodi ob morju so nadvse prijetni, toda sončenje je lahko nevarno. »Ker so temperature prijetne, se razgalimo v kratke rokave in kratke hlače, tudi v glavo nam ni vroče, a sonce ima svojo moč, zato predlagamo, da se na sprehod v sončnem dnevu odpravimo v srajci z dolgimi rokavi, s sončnimi očali in nujno s pokrivalom.«
Prvomajski prazniki zadnjih letOd 25. do 28. aprila 2017 je prevladovalo oblačno vreme, v zahodni polovici Slovenije je obilno deževalo. Zadnja dva dni aprila je bilo sončno z nekaj spremenljive oblačnosti. 1. maj je bil večinoma sončen, zvečer se je od zahoda pooblačilo in dosegel nas je dež.
Leto prej, 2016., se je izrazita hladna fronta 27. aprila popoldne pomikala prek Slovenije. Bilo je oblačno, zjutraj in dopoldne je marsikje deževalo, vmes so bile posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Sredi dneva in popoldne so bile padavine, zapihal je severni veter in v kratkem času se je močno ohladilo. Meja sneženja se je hitro spustila do nižin in popoldne ter zvečer je marsikje močno snežilo. Ponoči in naslednji dan zjutraj je ponekod v zahodni polovici Slovenije še rahlo snežilo. Ohladitev je bila izrazita, pred hladno fronto je bilo od 8 do 16 °C, po njenem prehodu pa le malo nad 0. Prvomajski prazniki pa hladni, oblačni in deževni. Leto 2015 je bilo 27. aprila oblačno s plohami, pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Naslednji dan je bilo oblačno, dež je zajel vso državo, zapihal je severovzhodnik, na Primorskem burja. Začetek maja je bilo malo sonca in precej oblakov, občasno je deževalo, tudi grmelo.
Leto prej, 2016., se je izrazita hladna fronta 27. aprila popoldne pomikala prek Slovenije. Bilo je oblačno, zjutraj in dopoldne je marsikje deževalo, vmes so bile posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Sredi dneva in popoldne so bile padavine, zapihal je severni veter in v kratkem času se je močno ohladilo. Meja sneženja se je hitro spustila do nižin in popoldne ter zvečer je marsikje močno snežilo. Ponoči in naslednji dan zjutraj je ponekod v zahodni polovici Slovenije še rahlo snežilo. Ohladitev je bila izrazita, pred hladno fronto je bilo od 8 do 16 °C, po njenem prehodu pa le malo nad 0. Prvomajski prazniki pa hladni, oblačni in deževni. Leto 2015 je bilo 27. aprila oblačno s plohami, pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Naslednji dan je bilo oblačno, dež je zajel vso državo, zapihal je severovzhodnik, na Primorskem burja. Začetek maja je bilo malo sonca in precej oblakov, občasno je deževalo, tudi grmelo.
Temperatura mora je te dni že okoli 14 stopinj. »Sončno vreme bo sicer prispevalo tudi k ogrevanju morja, a se to greje precej počasneje kot zrak in kopno, zato so tudi popoldnevi ob sončnem vremenu spomladi navadno toplejši na Goriškem kot na Obali. Na kopalno temperaturo morja bomo morali torej počakati vsaj še kakšen mesec,« je sklenila Cegnarjeva.
